Negotovi časi pred Donaldom Trumpom, grozi pa že s posledicami

Carinske politike Donalda Trumpa so doživele doslej najmočnejši politični udarec, potem ko je ameriški predstavniški dom pod vodstvom republikancev sprejel zakonodajo, namenjeno odpravi predsednikovih carin na uvoz iz Kanade.

Sredino glasovanje pomeni povečanje političnega pritiska za spremembo smeri Trumpove osrednje gospodarske politike le nekaj mesecev pred vmesnimi volitvami. To vključuje tudi pritisk na republikance iz neodločenih okrožij, ki jih carine prizadenejo, da razmislijo, kdaj in ali naj se z glasovanjem proti predsednikovi agendi postavijo proti njemu.

Glasovanje prav tako kaže na naraščajočo zaskrbljenost zaradi gospodarske politike Bele hiše pred volitvami, ki bodo močno osredotočene na vprašanje dostopnosti življenjskih stroškov. Demokrati so hitro napadli republikance, ki so glasovali za ohranitev carin, in jih obtožili, da ščitijo politike, ki njihovim volivcem zvišujejo življenjske stroške.

Čeprav bo Trump skoraj zagotovo vložil veto na vsak zakon, ki bi zahteval odpravo njegove carinske politike, zaradi česar je malo verjetno, da bi ukrep postal zakon, pa odstopanje šestih republikancev skupaj z nasprotovanjem skoraj vseh demokratov poudarja njegovo vse bolj negotovo večino v predstavniškem domu.

Republikanci se novembra borijo za ohranitev nadzora nad predstavniškim domom in senatom, kar otežuje tudi padanje predsednikove priljubljenosti v anketah glede gospodarstva in priseljevanja.

Trump ima osebni interes pri ohranitvi republikanske večine v kongresu, saj mu to olajša sprejemanje zakonodaje, ki jo podpira, in ščiti njegovo administracijo pred kongresnimi preiskavami.

Demokrati so v zadnjih mesecih na več volitvah presegli pričakovanja, med drugim na županskih volitvah v Miamiju ter na volitvah guvernerjev v New Jerseyju in Virginiji. V zadnjih tednih je tudi trdno republikanski sedež v teksaškem državnem senatu ob 31-odstotni spremembi prešel v roke demokratov.

Sprejetje ukrepa sovpada tudi s tem, da Trump zasebno razmišlja o izstopu iz trgovinskega sporazuma ZDA–Mehika–Kanada (USMCA), ki ga je podpisal v svojem prvem mandatu. Takšna odločitev bi še poslabšala trgovinske napetosti v Severni Ameriki. Približno 80 odstotkov blaga, uvoženega iz Kanade, izpolnjuje pogoje sporazuma USMCA in je oproščeno carin.

Grožnja na strankarskih volitvah

Pred novembrskimi volitvami bodo potekale še strankarske predvolitve za predstavniški dom in senat, na katerih volivci odločajo o kandidatih svojih strank. Trump, katerega podpora ima velik vpliv, je že med sredinim glasovanjem jasno dal vedeti, da bodo za republikance, ki se mu bodo uprli, sledile politične posledice.

"Vsak republikanec v predstavniškem domu ali senatu, ki bo glasoval proti carinam, bo na volitvah resno trpel posledice, vključno na predvolitvah!" je zapisal na družbenih omrežjih. "Carine so nam zagotovile gospodarsko in nacionalno varnost in noben republikanec ne bi smel biti odgovoren za uničenje te prednosti."

Republikanci Thomas Massie iz Kentuckyja, Don Bacon iz Nebraske, Kevin Kiley iz Kalifornije, Jeff Hurd iz Kolorada, Dan Newhouse iz Washingtona in Brian Fitzpatrick iz Pensilvanije so prekinili s strankarsko linijo in skupaj z demokrati podprli zakon.

Newhouse je pozneje povedal, da so trgovinski odnosi med Kanado in zvezno državo Washington tesno prepleteni, z velikim obsegom izvoza in uvoza: "V mojem okrožju je veliko kanadskih delodajalcev, ki zaposlujejo veliko ljudi."

 

Že samo dejstvo, da je do sredinega glasovanja sploh prišlo, to predstavlja udarec za predsednika predstavniškega doma Mika Johnsona, tesnega Trumpovega zaveznika, ki je več mesecev blokiral obravnavo zakonov, povezanih s carinami. Blokada se je končala v torek, ko so se trije republikanci pridružili demokratom in zavrnili njeno podaljšanje.

Johnson je nato dejal, da se je v sredo sestal s Trumpom in da razume, da bi predsednik lahko vložil veto, če bi zakon potrdil senat. "To v resnici ne vpliva na smer, v katero gre," je dodal. "Obstajajo dokazi, da njegova trgovinska politika deluje."

Predsednik predstavniškega doma je trdil, da bi morali prepoved ohraniti, dokler vrhovno sodišče ne odloči o zakonitosti Trumpovih globalnih carin, uvedenih na podlagi razglašene izredne razmere. Odločitev bi lahko bila objavljena že 20. februarja.

Vodja senatnih demokratov Chuck Schumer je dejal: "Oba domova sta zdaj zavrnila njegovo lažno 'izredno stanje' in izmišljeno trgovinsko vojno. Vrhovno sodišče bi to moralo upoštevati."

Trump že dolgo poudarja, da carine niso le samostojen ukrep, temveč tudi sredstvo za krepitev njegove pogajalske moči pri sklepanju trgovinskih dogovorov.

"Kanada že vrsto let izkorišča ZDA v trgovini. So med najtežjimi partnerji na svetu, zlasti glede naše severne meje. Carine nam omogočajo lahko zmago. Republikanci morajo to ohraniti," je dejal.

Republikansko vodeni senat je poleg kanadskih carin glasoval tudi za opustitev Trumpovih carin na uvoz iz Brazilije in globalnih izrednih dajatev.

Politični pritisk

Ker morajo skupne resolucije za veljavnost podpisati predsednik ali pa morajo biti sprejete z veliko večino za preglasovanje veta, je malo verjetno, da bi zakonodajalci zgolj z zakonodajo lahko prisilili Trumpa k opustitvi njegove ključne gospodarske politike.

Predstavnik Gregory Meeks, demokrat iz New Yorka, naj bi na dnevni red uvrstil še dodatno zakonodajo o carinah, vključno z ukrepi za odpravo dajatev na uvoz iz Brazilije in Mehike.

"Čas je, da končamo tako imenovano nacionalno izredno stanje, saj je edina izredna razmera tukaj gospodarska kriza, ki so jo ustvarile Trumpove carine," je dejal Meeks. "Američani med krizo dostopnosti plačujejo več za zdravstveno oskrbo in osnovne življenjske potrebščine – vse zaradi umetno ustvarjene izredne razmere in ega enega človeka."

 

__

S pomočjo Johna Harneyja - Bloomberg.