Kitajski adut v trgovinski vojni: prevlada nad redkimi rudninami

Redke rudnine spadajo med najpomembnejše surovine na svetu, saj so ključni del tehnologij, na katerih temelji sodobno življenje, od iPhonov in avtomobilov do podatkovnih centrov in naprav za magnetno resonanco.

Svet je pri oskrbi z redkimi rudninami že dolgo odvisen od Kitajske. Peking je to odvisnost izkoristil kot odgovor na val carin, ki ga je lani sprožil ameriški predsednik Donald Trump. Pritisk, ki ga je ustvaril z omejitvami izvoza redkih rudnin, je bil eden ključnih dejavnikov, zaradi katerih sta se velesili dogovorili o trgovinskem premirju. Opomin na močan kitajski nadzor nad tem trgom je hkrati razkril ranljivost zahodnih dobavnih verig in pospešil prizadevanja za zagotovitev alternativnih virov.

Redke rudnine bodo verjetno na dnevnem redu srečanja Trumpa s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom sredi maja. Čeprav je Kitajska začasno odpravila del izvoznih omejitev, ki jih je napovedala lani, se dobave še niso vrnile na prejšnjo raven.

Kaj so redke rudnine?

Redke rudnine so skupina 17 kovinskih elementov, ki jih zaradi kemijskih podobnosti uvrščamo v isto skupino. Zaradi svojih optičnih, magnetnih in električnih lastnosti so primerne za zelo širok nabor uporab.

Terbij in itrij na primer omogočata živahne barve na zaslonih pametnih telefonov in televizorjev, cerij pa se zaradi sposobnosti pospeševanja kemijskih reakcij pogosto uporablja v katalizatorjih za čiščenje avtomobilskih izpušnih plinov.

Neodim in prazeodim se uporabljata pri izdelavi motorjev s trajnimi magneti. Ti lahko električno energijo, shranjeno v bateriji, pretvorijo v gibanje, na primer za vrtenje koles električnega vozila. Delujejo lahko tudi v nasprotni smeri, tako da gibanje pretvarjajo v električno energijo, kar omogoča proizvodnjo elektrike pri vrtenju lopatic vetrnih turbin.

Kako redke so v resnici redke rudnine?

Kljub imenu so redke zemlje v zemeljski skorji pravzaprav precej pogoste, cerija je na primer več kot kositra ali svinca. Izziv pa je najti nahajališča, kjer so dovolj zgoščene, da je njihovo rudarjenje ekonomsko upravičeno.

Njihovo pridobivanje je lahko škodljivo za okolje, saj so za ločevanje redkih zemelj od kamnin, v katerih se nahajajo, potrebne velike količine vode in energije. Redke rudnine se pogosto pojavljajo skupaj z radioaktivnimi elementi, kot sta uran in torij, zato obstaja tveganje, da bi rudarjenje onesnažilo lokalna tla in podtalnico.

Kdo so največji dobavitelji redkih rudnin?

ZDA so bile od šestdesetih do osemdesetih let prejšnjega stoletja največji proizvajalec redkih rudnin na svetu, nato pa je njihov položaj začel slabeti, ko je Kitajska okrepila svoja prizadevanja. Zaradi nizkih stroškov proizvodnje je ta vzhodnoazijska država trg preplavila s poceni redkimi zemljami in si zagotovila skoraj monopolni položaj v globalni dobavni verigi.

Po podatkih ameriškega geološkega zavoda je bila Kitajska lani odgovorna za približno 70 odstotkov količin, pridobljenih v rudnikih. ZDA so bile s 13-odstotnim deležem daleč na drugem mestu, sledila jim je Avstralija s sedmimi odstotki.

Na Kitajskem je tudi več kot polovica svetovnih rezerv redkih zemelj, torej nahajališč, ki jih je mogoče ekonomsko upravičeno izkoriščati. Njenih 44 milijonov metričnih ton je več kot dvakrat toliko kot rezerve Brazilije, ki je na drugem mestu.

Kitajska je še bolj dominantna pri predelavi redkih rudnin v uporabnejše oblike. Tudi redke države, ki lahko redke rudnine same pridobivajo, jih morajo pogosto še vedno pošiljati na Kitajsko v nadaljnjo obdelavo. Čeprav bi lahko te države v prihodnjih letih občutno povečale svoj delež pri rudarski proizvodnji, bo Kitajska po ocenah Bloomberg Economics verjetno vsaj do konca desetletja ostala prevladujoča sila pri rafiniranju in proizvodnji magnetov.

"Težke" redke rudnine, ki so običajno redkejše in vrednejše od lažjih, se proizvajajo skoraj izključno na Kitajskem. Mednje spadata lutecij, ki se v naftnih rafinerijah uporablja kot katalizator za razgradnjo ogljikovodikov, in disprozij, ki se uporablja v natančno vodenih raketah in dronih.

Kako je Kitajska izkoristila svoj nadzor nad redkimi rudninami?

Kitajska že dolgo prepoznava svojo prednost pri redkih zemljah. Njen nekdanji voditelj Deng Xiaoping je že leta 1992 dejal, da ima "Bližnji vzhod nafto, Kitajska pa redke rudnine".

Njen vpliv na trg je postal očiten leta 2010, ko je za dva meseca blokirala izvoz na Japonsko po zaostritvi spora glede morske meje. To je na Japonskem sprožilo dolgotrajna prizadevanja za zmanjšanje odvisnosti od Kitajske pri oskrbi z redkimi zemljami, čeprav Japonska še vedno približno 75 odstotkov uvoza pridobi od svoje sosede.

Redke rudnine so postale ena od ključnih točk napetosti v trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko. Kitajska je zaostrila omejitve izvoza, ko je Trump lani zvišal carine na kitajsko blago.

Aprila 2025 je na seznam nadzora izvoza dodala sedem redkih rudnin, kar pomeni, da morajo podjetja za pošiljanje teh materialov v tujino pridobiti posebna dovoljenja. Vlada je omejitve oktobra še razširila, in sicer na nekatere izdelke, ki vsebujejo že sledove redkih zemelj kitajskega izvora, ter na določene proizvode, izdelane s kitajskimi tehnologijami za predelavo redkih rudnin.

Zadnji sveženj ukrepov je bil po dogovoru ZDA in Kitajske o trgovinskem premirju odložen za eno leto, kar je po burnih mesecih prineslo olajšanje kupcem redkih zemelj po svetu. Ford Motor je moral zaradi pomanjkanja magnetov iz redkih zemelj začasno ustaviti obrat v Chicagu, podjetja v Evropski uniji pa so poročala o več prekinitvah proizvodnje.

Ali lahko ZDA povečajo proizvodnjo redkih rudnin?

Ameriško gospodarstvo je ranljivo za pretrese v oskrbi z redkimi rudninami. Država je pri 70 odstotkih uvoza redkih rudnin odvisna od Kitajske. Po ocenah Bloomberg Economics je približno štiri odstotke ameriškega bruto domačega proizvoda, kar ustreza 1,2 bilijona dolarjev, povezanega s panogami, ki uporabljajo redke rudnine.

Trumpova administracija je napovedala vrsto naložb v podjetja za rudarjenje in predelavo redkih rudnin, saj želi povečati domačo oskrbo. Med njimi sta 400 milijonov dolarjev vreden delež v družbi MP Materials Corp. ter skoraj 700 milijonov dolarjev vredna posojilna in lastniška pogodba z družbo Vulcan Elements Inc.

Izziv je v tem, da ZDA svojo industrijo redkih rudnin v bistvu poskušajo obnoviti skoraj iz nič. Rudnik Mountain Pass družbe MP Materials v Kaliforniji je edini delujoči rudnik redkih rudnin v državi. Ponovno so ga odprli leta 2018, potem ko ga je prejšnji lastnik zaprl.

Rudnik Mountain Pass v Kaliforniji, ki ga upravlja družba MP Materials. Vir: Bloomberg Mercury

Vzpostavitev drugih projektov bo dolgotrajen in drag proces. Po podatkih S&P Global v ZDA v povprečju mine skoraj dve desetletji od odkritja nahajališča kovin do začetka proizvodnje v rudniku. Tudi ob pospešitvi regulativnih postopkov bi bile ZDA še vedno v temeljnem geološkem slabšem položaju, saj številnih težjih redkih rudnin v njihovih kamninah preprosto ni v izobilju.

Trumpova administracija pri poskusih zmanjšanja kitajskega vpliva na oskrbo z redkimi rudninami išče rešitve tudi zunaj ZDA. S partnerji, kot je EU, želi sodelovati pri določanju najnižjih cen, ki bi podprle zahodne proizvajalce. ZDA financirajo tudi projekte v tujini, med drugim dogovor z Avstralijo o naložbah v kritične rudnine in podporo rudarjenju redkih rudnin v Braziliji.