Pred le nekaj leti so se mednarodne korporacije borile za mesto v čedalje bolj tekmovalnem proizvodnem sektorju Mehike, kamor so jih privlačili nizki stroški dela, bližina največjega trga na svetu in razmeroma ugodno poslovno okolje. Danes nad Mehiko visi ozračje negotovosti, saj se je latinskoameriška država med prvimi znašla na seznamu groženj predsednika svoje severne sosede, Donalda Trumpa.
Mehika je drugo polovico leta 2024 začela spodbudno, saj je avgusta priljubljenega predsednika Andresa Manuela Lopeza Obradorja, znanega kot AMLO, zamenjala njegova izbrana naslednica in prva ženska na čelu države Claudia Sheinbaum. Od skupno sedmih obiskov v tujini jih je AMLO ker pet namenil severni sosedi, pri čemer je svojo zunanjo politiko pogosto povzel z izjavo: "Najboljša zunanja politika je notranja politika."
Med letoma 1980 in 2022 je mehiški bruto domači proizvod po podatkih Svetovne banke v povprečju rasel za malo več kot dva odstotka na leto. Val naložb ameriških družb, ki so proizvodnjo selile v tujino, je v letih 2022 in 2023 spodbudil gospodarsko rast za več kot tri odstotke, zaradi česar so številni vlagatelji verjeli, da Mehika vstopa v trajno obdobje še večje rasti, ki bi ji omogočila, da v prihodnjih letih dosledno presega latinskoameriške tekmece.
Preberi še

Kaj so carine in zakaj bodo Američani trpeli?
Raziskave so pokazale, da so z višjimi dajatvami običajno obremenjeni potrošniki in podjetja v ZDA.
07.03.2025

Trump s carinami udaril po Mehiki, Kanadi in Kitajski
Danes so ZDA uvedle 25-odstotne carine na kanadski in mehiški uvoz.
04.03.2025
Nato se je v Belo hišo vrnil Donald Trump, ki že med prvim mandatom ni pogosto izrekal pozitivnih besed o Mehiki. Nanjo je – oziroma še vedno – gledal bolj z vidika nelegalnega preseljevanja, in ne gospodarstva, pri čemer se je v drugem mandatu osredotočal na oba.
Mehiški cilj hitre rasti s privabljanjem tujih naložb in povečanjem izvoza v ZDA je z njegovo vrnitvijo začel slabeti, zdaj pa celoten načrt za privabljanje podjetij, ki želijo v Mehiko seliti svojo proizvodnjo, tvega propad, če bo ameriški predsednik izpolnil obljube o uvedbi visokih carin na mehiške izdelke.
A Sheinbaumova, ki je vajeti Mehike prevzela šele oktobra, se je z domačimi gospodarskimi težavami spopadala še pred prihodom nepredvidljivega Trumpa. Ocene gospodarske rasti za leto 2025 so upadle na manj kot odstotek, saj so vlagatelji predvideli, da bodo potrebni proračunski rezi, da bi se popravil naraščajoči fiskalni primanjkljaj, ki ga je podedovala od predhodnika. AMLO je bil namreč velik zagovornik socialne države in velikopotezno vlagal v boj proti revščini, pri čemer je med predsedovanjem nadziral največji upad revščine in neenakosti v Mehiki v zadnjih desetletjih. Kljub uspehu pa so njegove politike pustile veliko proračunsko luknjo.
Bloomberg
Kako carine vplivajo na mehiško gospodarstvo?
Mehika je bila poleg Kanade in večne tekmice Kitajske prva država, ki se je je nova administracija lotila s carinami. Od takrat Trump več časa posveča predvsem Evropski uniji, pri čemer za Mehiko veljajo 25-odstotne carinske dajatve na blago iz Mehike, ki ni zajeto v sporazumu USMCA, 25-odstotne carine na avtomobile in avtomobilske dele ter 10-odstotna univerzalna carina na uvoz v ZDA. Mehika je bila zajeta tudi v 50-odstotno carino, ki jo je Trump uvedel na vse uvožene pošiljke jeklenih in aluminijastih izdelkov.
Trump uporablja carine kot orodje za pritisk na Mehiko, da še bolj omeji gibanje nelegalnih migrantov in nezakonitih drog, zlasti fentanila, proti severu v ZDA. Ameriški predsednik uporablja carine tudi, da bi zmanjšal trgovinski primanjkljaj ZDA z Mehiko, ki je leta 2024 dosegel skoraj 172 milijard dolarjev, kar je za 13 odstotkov več kot leto prej. Mehika je največji trgovinski partner ZDA, pred Kanado in Kitajsko.
Bloomberg Economics medtem ocenjuje, da bi se lahko mehiški izvoz v ZDA zaradi 25-odstotnih carin, ki jih je pred meseci Trump napovedal in nato hitro odpravil, v srednjeročnem obdobju zmanjšal kar za 70 odstotkov. Zmanjšanje prihodkov od izvoza bi lahko mehiško gospodarstvo potisnilo v recesijo, kar bi povzročilo resne težave za razmeroma mlado mehiško administracijo, ki se spopada s proračunskim primanjkljajem, upočasnitvijo gospodarstva in inflacijo v višini slabih štirih odstotkov.

Mehiška borza presenetljivo odporna
Kljub vsem carinskim negotovostim pa mehiški borzni indeks S&P/BMV IPC letos kaže presenetljivo odpornost. V tem letu je namreč zrasel za 16,2 odstotka. "Kljub geopolitičnim negotovostim, predvsem zaradi ameriških trgovinskih napetosti in volilne retorike, je indeks v prvem četrtletju zabeležil solidno rast, čeprav z občutno nihajnostjo – prvo četrtletje je končal 3,6 odstotka višje (v evrih). To lahko delno pripišemo pričakovanjem o nadaljnji relokaciji proizvodnje iz Azije v Mehiko, kjer multinacionalke izkoriščajo njeno geografsko bližino ZDA in relativno nižje stroške dela. To mehiško gospodarstvo postavlja v strateško zanimiv položaj," je povedal upravljavec skladov pri Savi Infondu Tomaž Arih.
"Industrijski sektor ima zato veter v jadra – konkretno podjetja, kot sta Grupo Carso (infrastruktura, gradbeništvo) in Cemex (gradbeni materiali), ki imajo lahko korist od večje investicijske aktivnosti. Na drugi strani pa je prav tako zanimiv potrošniški sektor, ker je domače povpraševanje (recimo za razlike od Kitajske) presenetljivo močno," pove Arih in omeni podjetji WalMex in Grupo Bimbo.
Letošnja že velikokrat slišana zgodba glede previdnosti velja tudi v Mehiki. "Mehiška centralna banka je začela rahlo zniževati obrestne mere (težave za finančni sektor – banke), ampak inflacija še kar ne popušča. Letos so tudi volitve, kar prinaša dodatno negotovost – nihče ne ve čisto, ali se bo dosedanja gospodarska politika nadaljevala ali ne. Trenutna vlada je znana po tem, da se rada precej vmešava v gospodarstvo in daje državi večjo vlogo, kar pa tujim vlagateljem navadno ni preveč všeč," razmišlja Arih z Infond Skladov.
"Če bo nova vlada znala držati pametno ravnotežje – torej pustiti gospodarstvu dihati in ohraniti stabilno politiko –, potem ima Mehika res potencial, da postane ena bolj zanimivih zgodb v regiji. Če pa bodo prevladali več vmešavanja države, kratkoročno razmetavanje z denarjem in populizem, se lahko vse skupaj hitro zalomi. Vse bo torej odvisno od tega, kdo bo naslednji za krmilom in kako modro ga bo držal," sklene Arih.
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...