Katere carine že veljajo, katere čakajo in katere so šele v pripravi?

Svet si še vedno ni opomogel od nove trgovinske politike, ki jo je uvedla ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Ta je v preteklosti pokazala, da je sposobna izvajati močan pritisk na trgovinske partnerje z uvedbo visokih carin na uvoz, pa tudi z lahkoto spremeniti odločitve.

V prizadevanju za prestrukturiranje svetovne trgovine je sprožil val carin, ki se spreminjajo dobesedno vsak dan, kar prinaša negotovost podjetjem in onemogoča dolgoročno načrtovanje.

Kot piše Bloomberg, so tudi z 90-dnevnim odlogom nekaterih carin, ki je bil napovedan 9. aprila, novi uvozni davki, ki so jih ZDA uvedle od začetka drugega mandata Trumpa, najpomembnejša protekcionistična sprememba v državi v več kot stoletju in potiskajo največje svetovno gospodarstvo na neznano ozemlje.

Stopnje in izjeme

Poleg celovite 10-odstotne carine na uvoz so ZDA 9. aprila začele obračunavati dajatve na blago partnerjev, ki imajo največje trgovinske presežke z ZDA. Zaradi pretresov na finančnih trgih, povezanih s to potezo, je Trump pozneje istega dne do začetka julija prekinil dodatne dajatve za vse partnerje, razen za Kitajsko.

11. aprila je administracija posodobila seznam izdelkov, ki so izvzeti iz osnovne stopnje 10 odstotkov, in uvedla višje stopnje za Kitajsko, ki vključujejo pametne telefone, računalnike in druge elektronske izdelke.

Dva dni pozneje je Trump obljubil, da bo to blago podvrgel ločenim novim carinam. Dodatne dajatve – t. i. vzajemne carine – so bile prilagojene za približno 60 trgovinskih partnerjev. Trumpova administracija izračunava carine na podlagi obstoječih trgovinskih bilanc, kar pomeni, da je bil trgovinski presežek države z ZDA deljen s celotnim izvozom v ZDA. To število se nato deli z dva.

Za katere namene uporabljajo carine?

Trumpova administracija uporablja carine na tri osnovne načine, odvisno od ciljev posameznega ukrepa, poroča Atlantski svet.

Pogajalsko orodje. Administracija vidi carine kot možnost pritiska na trgovinske partnerje med pogajanji, pa tudi kot morebitni pogajalski adut. Tako bi lahko carinske stopnje povečale vpliv ZDA in povzročile nove trgovinske sporazume, kot je trgovinski sporazum s Kitajsko, podpisan v prvem mandatu predsednika Donalda Trumpa.

Orodje za kaznovanje. Iz Trumpove administracije so dejali, da bi se radi izognili pretirani uporabi finančnih sankcij, ker verjamejo, da bi to lahko spodbudilo države, da zmanjšajo svojo odvisnost od ameriškega dolarja. Druga možnost je, da se Trumpova administracija bolj zanaša na carine za "kaznovanje" ali "sankcioniranje", vključno z netrgovinskimi vprašanji. Uprava ceni možnost preprostega zvišanja carinske stopnje in s tem njene kazenske moči.

Makroekonomsko orodje. Trumpova administracija je tudi bolj konvencionalno uporabljala carine za podporo širokemu spektru makroekonomskih ciljev. Recimo za zaščito domače industrije, kot je jeklarstvo, pred nepoštenimi trgovinskimi praksami in spodbujanje domače proizvodnje. Pa tudi za zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja ZDA in povečanje davčnih prihodkov.

Kje je Kitajska v celotni zgodbi?

Desetletja je vero v prosto trgovino podpiralo dvostrankarsko soglasje v ZDA in multinacionalnih korporacij, ki so želele dostop do poceni in učinkovitih dobavnih verig v tujini. Vzpon Kitajske kot svetovne gospodarske sile je spodkopal to soglasje.

Kitajska, ki je bila sprejeta v STO leta 2001, je pridobila večji dostop do svetovnih trgov, čeprav njeni kritiki pravijo, da je kršila besedo in duha pravil proste trgovine – na primer s subvencioniranjem svoje industrije in prisiljevanjem tujih podjetij, ki delujejo na Kitajskem, da predajo svoje znanje.

Številni raziskovalci so ugotovili, da je konkurenca iz Kitajske pomagala ohranjati nizko inflacijo po vsem svetu že leta, vendar je povzročila upad zaposlovanja v tovarnah, saj je vzhodnoazijska država postala prevladujoči svetovni proizvajalec.

V prvem Trumpovem mandatu je njegova administracija v letih 2018 in 2019 uvedla nove uvozne dajatve na kitajski uvoz v vrednosti približno 380 milijard dolarjev. Biden je te pristojbine ohranil in jih leta 2024 razširil za dodatno blago v vrednosti 18 milijard dolarjev. Novo navdušenje nad uvoznimi dajatvami na kitajsko blago se je razširilo v Evropsko unijo, ki je oktobra uvedla carine do 45 odstotkov na električna vozila iz Kitajske.

Kako bi lahko carine vplivale na ameriško gospodarstvo?

Težko je oceniti gospodarske učinke carin, piše Bloomberg. Lahko spodbujajo zaposlovanje s privabljanjem naložb, medtem ko se podjetja poskušajo izogniti carinam s selitvijo tovarn v državo, ki jih je uvedla. Hkrati bi lahko bila izgubljena delovna mesta v drugih delih gospodarstva, če bi carine izzvale povračilne ukrepe ciljnih držav, kot se je to zgodilo v primeru Trumpovih zadnjih carin.

Ko država uvede uvozne carine, domači proizvajalci običajno ne hitijo s proizvodnjo ocarinjenih izdelkov. In če država nima alternativne domače oskrbe s tem blagom, se lahko cene teh izdelkov dvignejo.

Model ameriške centralne banke iz leta 2018 kaže, da vsako povišanje carin za eno odstotno točko zmanjša bruto domači proizvod za 0,14 odstotka in zviša cene za 0,09 odstotka. Na podlagi tega modela je Bloomberg Economics ocenil, da bi lahko carine, ki jih je uvedla Trumpova administracija, zmanjšale BDP za 3,4 odstotka in povišale inflacijo za dva odstotka.

Poročanje Daniela Flatleyja in Brendana Murrayja, Bloomberg

Prevedel in priredil Urban Červek

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar