Trump s carinami gradi globalno ekonomijo 2.0 - kaj nas čaka?

Se je svet v torek pet pred dvanajsto izognil vsesplošni trgovinski vojni? Po oceni predstojnica katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje na ekonomski fakulteti Katje Zajc Kejžar ne. Ta je po definiciji že sredi carinske vojne, "ki se običajno razvije v spiralo povračilnih ukrepov dodatnih carin". Njene besede potrjujejo včerajšnji kitajski protiukrepi na 10-odstotkov povišano carinsko stopnjo Američanov.  

A Donald Trump se v carinsko razburkanem tednu ni ustavil pri Ljudski republiki. Brutalne sankcije čakajo tudi Rusijo, medtem ko je z njimi pred dnevi uspešno zagrozil Kolumbiji; z veliko gotovostjo jih napoveduje še Evropski uniji in Združenemu kraljestvu.

Čezatlantski partnerici sta prestopili mejo, je dejal, saj z Ameriko ravnata zelo slabo, si je zaveznici privoščil predsednik. Kazen? Carine, jasno, ki se bodo "vsekakor zgodile", medtem ko pred njihovimi posledicami trepeta ves svet. "Končni rezultat carinskih vojn je zmanjšan obseg mednarodne trgovine in zmanjšanje blaginje za vse udeležence," razplet napoveduje ekonomistka.  

Zgodovina se ponavlja

Trump ima resnično rad carine, kot je dejal sam, saj jih je redno uvajal že v svojem prvem mandatu. Tako je junija 2018 uvedel 25-odstotne carine na več kot 800 izdelkov iz Kitajske, med njimi tudi solarne panele in belo tehniko. Peking se je podobno kot zdaj odzval s 25-odstotnimi carinami na 128 izdelkov, vključno s sojo in letalskimi deli.

Čeprav se zdi, da sta se Mehika in Kanada za mesec dni izognili najhujšemu, zanju že od leta 2018 veljajo 25-odstotne carine na jeklo in 10-odstotne carine na aluminij. Te pa od takrat veljajo tudi za EU, kar utegne biti zlovešča napoved zanjo in njene jeklarje. Kot smo poročali, pri slovenskem SIJ v prihodnost že zrejo z zaskrbljenostjo.

Mimogrede, Trump se pri uvedbi carin sklicuje na nekdanjega ameriškega predsednika in njegovega idola Williama McKinleyja, ki je v 19. stoletju s carinami že poskušal zaščiti in okrepiti ameriško gospodarstvo. Trumpovo zgledovanje po njem je tudi razlog, zakaj bo najvišji vrh v ZDA iz Denali preimenoval v Mount McKinley.

Vlagatelji negotovi, Fed zadržan

"Za vlagatelja so te poteze zelo nepredvidljive, zato ocenjujemo, da se nanje težko dobro pripravimo," o negotovem vplivu carinske vojne na finančne trge pravi Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb pri Generali Investments.

"Pričakovati je, da bodo carine nekoliko povečale cenovne pritiske v ameriškem gospodarstvu, kar bi zmanjšalo verjetnost Fedovega zniževanja osrednje obrestne mere," o vplivu carin na denarno politiko ameriških Zveznih rezerv meni Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije.

Delević: Revni bodo še bolj revni

Če kaj, Trumpov carinski vihar kaže, da ni varen nihče; prizadele bodo globalno ekonomijo. Ko bodo enkrat začele veljati carine za kitajsko, mehiško in kanadsko blago, bo to prizadelo 1.400 milijard dolarjev vreden delež svetovne trgovine. To je po izračunih Tax Fundation sicer trikrat več od 380 milijard dolarjev vredne trgovine, ki so jo prizadele carine Trumpovega prvega mandata.

Njihova uvedba ne bo okrepila gospodarske moči ZDA, ravno nasprotno. "Carine so mehanizem za vzpostavitev trgovinskega ravnovesja, vendar ne vodijo v večjo konkurenčnost lokalnih proizvajalcev ali večjo dostopnost za potrošnike," o posledicah za ameriško gospodarstvo pravi ekonomist Uroš Delević z greenwiške univerze v Združenem kraljestvu.

Meni, da bodo Trumpove carine povečale že tako visoko stopnjo neenakosti v ameriški družbi, kjer odstotek prebivalstva obvladuje 40 odstotkov nacionalnega prihodka. "Njihov učinek je lahko pozitiven, če so nekaj časa usmerjene v posamezne sektorje z namenom njihove zaščite pred dampinškimi cenami, kar pa v tem primeru ne drži," pojasnjuje. "Neenakost ogroža trajnostno rast BDP-ja, ki slabi človeški kapital," je črnogled.

Alternativni cilji

Če torej ne koristijo ZDA, zakaj jih potem Trump uvaja s tako vnemo? Ekonomist in politolog Bogomil Ferfila meni, da zato, ker cilji sploh niso ekonomski, ampak administracija z njimi zasleduje druge cilje.

 

To je zamejevanje nezakonitega priseljevanja, pravi poznavalec. "Carine so Trumpov poskus, da sosednje države prisili k strožjemu nadzoru meje in zamejevanju ilegalnih prehodov," meni, kar dokazuje moratorij na kanadske in mehiške carine. Obe državi sta namreč v zameno napovedali okrepitev obmejnega nadzora, s katerim naj bi zajezili nezakonite prehode meje.

Trump je dejal, da se bo glede 10-odsotnega povišanja carin na kitajski uvoz proti koncu tedna slišal s kitajskim kolegom Xi Jinpingom. Je pričakovati, da bi v zameno za umik carin izposloval kitajski pritisk na Rusijo in jo tako skupaj z Ukrajino spravil za pogajalsko mizo? "Tega popuščanja ne vidim," pravi geopolitični strokovnjak Klemen Grošelj, saj gre za dvig na carine, ki jih je v prvem mandatu uvedel Trump sam, dodaja.

Trump grožnjo s carinami izkorišča tudi kot zavarovanje za morebitni prevzem družbenega omrežja TikTok. Predsednik je dejal, da pričakuje, da bo Kitajska odobrila kakršenkoli posel, ki bi ga ZDA želele skleniti s TikTokom, ker bi drugače proti Kitajski uvedli carine. Posvaril je, da če bo Kitajska blokirala dogovor, "potem bomo uvedli carine v višini 25, 30, 50 ali celo 100 odstotkov".

Ranljiva Evropa

"Carine bodo na gospodarstvo EU vplivale negativno, o tem ni dileme," je prepričan Lokar iz Generali Investments. "Če bodo te med 10 in 25 odstotki, kar se pričakuje, bo njihov vpliv na evropski BDP krčenje med 0,5 in 0,8 odstotka," pojasnjuje. To je lahko za EU v času, ko se vlade v jedrnih Franciji in Nemčiji srečujejo s proračunskimi, ekonomskimi in političnimi pretresi, izjemno tvegano.

Uvedba carin bi izvozno usmerjeno gospodarstvo EU močno prizadela in še poglobila nekonkurenčnost, saj je rast evropskega BDP komaj pozitivna, zato jo lahko že polodstotno krčenje potisne v recesijo, napoveduje Lokar.

 

Šibitev Kitajske

Delević je prepričan, da je glavni cilj globalne carinske vojne, ki jo izvaja ZDA, oslabitev glavne tekmice. "Carine so obupan poskus ogrozitve naraščajočega tehnološkega napredka Kitajske," pravi ekonomist, ki ga je država nazorno prikazala s klepetalnikom DeepSeek.

Z vidika slabitve Kitajske trenutek ne bi mogel biti idealneje tempiran. Čeprav bo azijska velikanka leto sklenila z napovedano (približno) petodstotno rastjo BDP, jo težita nepremičninska kriza in šibka domača poraba. Ta dosega 56 odstotkov, kar je občutno manj od 76-odstotnega svetovnega povprečja.

Centralna vlada v Pekingu je zastavljene cilje dosegla le stežka ter ob pomoči izdatnih fiskalnih in monetarnih ukrepov v drugi polovici leta, zato so izvoz in predelovalne dejavnosti še vedno glavno gonilo rasti.

Rast kitajskega BDP bodo carine v tem letu po anketi Reutersa zbile na 4,5 odstotka, prihodnje leto celo na 4,2. Ne gre namreč samo za dodatno 10-odstotno carinsko stopnjo, ki jo uvajajo ZDA, ampak tudi do 45-odstotne carine EU na kitajske e-avtomobile. Po ocenah Bloomberga bodo dodatne ameriške carine prizadele za 525 milijard dolarjev blagovne menjave med tekmicama.

Konec svetovne trgovinske ureditve?

Samovoljno uvajanje carin po oceni ekonomista Ivanca pod vprašaj postavlja tudi pravila Svetovne trgovinske organizacije (STO). "Ustvarja se vtis, da pravila STO ne veljajo več, da moč močnejšega gospodarstva, sicer največjega svetovnega uvoznika, omogoča takšno politiko," svari in dodaja, da je pravna veljavnost takšnih korakov vprašljiva.

Zajc Kejžar dodaja, da te carine prinašajo odmik od na pravilih temelječega svetovnega ekonomskega reda v smeri na moči temelječega oziroma transakcijskega reda. Kitajska je zato že sprožila pravni postopek pri STO.