.webp){kind=icon}
V Sau Paulu se mudijo finančni ministri in vodje centralnih bank skupine G20. V zaključni izjavi finančni ministri sporočajo, da je vse večja verjetnost, da se bo svetovno gospodarstvo izognilo recesiji in bo uspešen tako imenovani mehki pristanek. Glavni podatek, ki jih navdaja z optimizmom, je dezinflacija, ki je hitrejša od pričakovanj, piše Bloomberg. Gre za osnutek zaključne izjave, besedilo še ni dokončno in se bodo o njem še poglobljeno pogajali.
Med največjimi izzivi omenjajo konflikte v različnih regijah sveta, kar kaže na razdeljenost skupine G20 – predvsem glede vojn v Ukrajini in Gazi. V G20 ocenjujejo, da se je inflacija v večini gospodarstev umirila zaradi primerne monetarne politike. Mednarodni denarni sklad (MDS) je januarja zvišal svojo napoved svetovne gospodarske rasti v letu 2024 na 3,1 odstotka. Kot pojasnilo je navedel večjo rast od pričakovane v ZDA in fiskalno podporo Kitajske. Ameriška finančna ministrica Janet Yellen je poudarila vlogo ZDA, ki jo je imela pri spodbujanju svetovne rasti.
Po več letih šokov v MDS pričakujejo, da bo odpornost gospodarstev dober temelj za preusmeritev pozornosti na srednjeročne trende, ki trenutno zaznamujejo svetovno gospodarstvo. Med njimi omenjajo umetno inteligenco, ki obljublja dvig produktivnosti in izboljšanje možnosti rasti. V MDS menijo, da UI zelo potrebujemo – projekcije srednjeročne rasti so namreč upadle na najnižjo raven v zadnjih desetletjih.
V skupini G20 so imeli težave z opisovanjem vojaških konfliktov, kot je ruska invazija na Ukrajino, ki je prizadela gospodarstva po vsem svetu. Skupina namreč vključuje tudi Rusijo in Kitajsko ter ZDA in zahodne zaveznice. Predhodno zasedanje v ponedeljek je bil dan barantanja o tem, kako se sklicevati na gospodarske učinke in tveganja vojne.
Od ministrov pričakujejo, da bodo nekatere sporne teme poskušali potisniti v ozadje, da ne bi obremenjevale drugih vprašanj. Brazilija, ki gosti zasedanje, je najvišje na seznam agende postavila vprašanja revščine, trajnostnega razvoja in reformo svetovnih institucij. Ni znano, kolikšen del dnevnega reda bodo ministri držav na sestanku naslovili. V končnem sporočilu običajno predstavijo svoj konsenzni pogled na svetovno gospodarstvo in prihodnje izzive.
Na dnevnem redu je tudi mednarodna obdavčitev, kako se soočiti s tako imenovano tekmo proti dnu, v kateri nekatere države vabijo korporacije in bogate z izjemno nizkimi davčnimi stopnjami. Finančni ministri držav skupine sedmih najrazvitejših gospodarstev – Velike Britanije, Kanade, Francije, Nemčije, Italije, Japonske in ZDA ter Evropske unije – naj bi imeli danes ločeno srečanje o obnovitvi podpore Ukrajini, ki išče več pomoči za obrambo pred Rusijo.
MDS je pred dnevi pozoril, da je z umirjanjem inflacije prišel čas za ponovno vzpostavitev blažilnikov pred prihodnjimi šoki in zajezitev naraščanja javnega dolga. Da bi bile koristi trajne, mora zategovanje javne porabe potekati skrbno in z umerjeno hitrostjo. Iskanje pravega ravnotežja je težavno, saj višje obrestne mere in stroški dolga obremenjujejo proračune – državam pa tako ostane manj prostora za zagotavljanje osnovnih storitev ter vlaganje v ljudi in infrastrukturo. Vsako prizadevanje za znižanje dolga in primanjkljaja bi moralo temeljiti na srednjeročnih fiskalnih načrtih.
