.webp){kind=icon}
"Gospodarski obeti za Evropo so mehak pristanek, inflacija pa se bo postopoma zniževala," menijo v Mednarodnem denarnem skladu (MDS). Ob tem napovedujejo, da se bo rast bruto domačega proizvoda v regiji leta 2023 upočasnila na 1,3 odstotka in se rahlo izboljšala prihodnje leto, ko bi lahko dosegla 1,5 odstotka.
Gospodarstva držav, ki so bolj odvisne od proizvodnega ali energetsko intenzivnih panog, se upočasnjujejo bolj kot
tista, ki so odvisno od storitev in turizma. Proizvodni sektor se namreč srečuje z majhnim zunanjim povpraševanjem in je bolj izpostavljen visokim cenam energije, so zapisali v poročilu.
"Glavni vir okrevanja v prihodnjem letu glede na letos bo krepitev povpraševanja gospodinjstev, povezana z izboljšanjem
Preberi še
Lagarde: Inflacija bo na ciljnih 2 odstotkih leta 2025
Predsednica evropske centralne banke ECB Christine Lagarde je napovedala, da bo inflacija v območju evra dosegla ciljna dva odstotka leta 2025.
05.11.2023
ECB uspeva v boju z inflacijo, a je zavrla rast v območju evra
BDP v območju evra na četrtletni ravni zaradi višjih obresti upadel za 0,1 odstotka.
31.10.2023
Inflacija v Sloveniji se počasi ohlaja, a ostaja visoka
Na mesečni ravni cene višje za 0,3 odstotka, potem ko so septembra porasle za 0,7 odstotka.
30.10.2023
Za vrnitev inflacije na normalne ravni bo potrebnih več let
Ohlajenje skupne inflacije prinaša nekaj olajšanja gospodinjstvom in podjetjem. Kljub temu je bila za znižanje cen surovin v glavnem kriva omejitev ponudbe, ob tem pa se je izkazalo, da se je težje spoprijeti s trdovratno jedrno inflacijo, ki ne vključuje cen hrane in energentov. Ob tem opozarjajo, da bo vrnitev cen na normalno raven – potem ko je inflacija poskočila po napadu Rusije na Ukrajino – lahko trajala več let.
"Ohranjanje restriktivne naravnanosti monetarne politike je ključnega pomena za zagotovitev vrnitve inflacije na cilj v razumnem času. Negotovost glede vztrajnosti inflacije je velika, stroški prezgodnjega umirjanja pa so precejšnji," menijo v MDS.
Centralne banke v Evropi so povečale stroške izposojanja, da bi ukrotile inflacijo, pri čemer se vpliv vse bolj čuti v gospodarstvih. Proizvodnja v evrskem območju se je v tretjem četrtletju skrčila za 0,1 odstotka, analitiki pa pričakujejo podoben rezultat v Združenem kraljestvu, kjer bodo podatki objavljeni 10. novembra.
Višje plače olajšanje, a hkrati tveganje
Po dveh letih upadanja kupne moči ni presenetljivo, da si evropski delavci prizadevajo za višje plače. Nominalne plače so se v prvi polovici letošnjega leta v območju evra zvišale za 4,5 odstotka, drugod po Evropi pa za več kot 10 odstotkov. Višje plače pomagajo ublažiti pritiske na življenjske stroške in podpirajo gospodarsko rast.
Medtem ko vse višje plače pomagajo pri okrevanju evropskega gospodarstva, pa pomenijo tveganje za nadaljnje inflacijske pritiske – zlasti če jih ne bo spremljalo izboljšanje produktivnosti, so dejali pri MDS. Strukturni dejavniki, kot sta starajoča se družba in naklonjenost krajšim delovnim tednom, medtem pomenijo, da se delodajalci še naprej soočajo z močnejšo konkurenco na trgu dela.
V poročilu navajajo, da so takšna tveganja zlasti izrazita v evropsko manj naprednih gospodarstvih, kjer so se plače povečale hitreje kot v naprednejših delih regije. "Tanka je črta med pomočjo pri okrevanju gospodarstva in pregonom trmasto visoke inflacije," menijo pri MDS.
Na drugi strani pa z zmanjševanjem primanjkljaja fiskalna politika dopolnjuje monetarno politiko v boju proti inflaciji.
"Preostalo energetsko podporo, ki je natančno usmerjena, bi bilo treba postopoma odpraviti," dodajajo na MDS.
Poleg tega naj bi se razmerje med javnim dolgom in BDP v večini evropskih gospodarstev srednjeročno povečalo zaradi počasne rasti in naraščajočih stroškov servisiranja dolga. "Države, pri katerih je to tveganje, bodo morale bolje racionalizirati izdatke in mobilizirati prihodke, da se deleži javnega dolga zmanjšajo," so zapisali v poročilu.
