V Bricsu že dobra polovica Zemljanov?

Osrednja tema 15. vrha držav Brics v južnoafriški prestolnici Johannesburg je med drugim tudi razširitev skupine, ki je doslej vključevala Brazilijo, Rusijo, Indijo, Kitajsko in najmlajšo članico Južno Afriko. "Države trkajo na vrata Brics," je včeraj na črni celini glede širitve dejal kitajski voditelj Xi Jinping.

Širitev skupine, ki danes sklepa svoje zasedanje, je namreč neposredno povezano z njenim glavnim ciljem pri spodnašanju svetovne ureditve po meri ZDA in Zahoda. Krepitev medsebojnega trgovanja, s katerim Brics izziva ameriško prevlado tudi na področju gospodarstva, si države članice prizadevajo uresničiti z uveljavitvijo nedolarskih valut oziroma valut držav članic. Vsaj tako je v Johannesburgu dejala predsednica Nove razvojne banke (New Development Bank) Dilma Rousseff, ki je pred dnevi poudarila, da je cilj banke Brics povečati delež posojil v valutah članic na 30 odstotkov.  

Nove članice, novi trgi, manj dolarjev

Razširitev članstva je neposredno povezana z dedolarizacijo medsebojne trgovine skupine, ugotavlja Jure Požgan, strokovnjak za mednarodne odnose v Centru za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Večje število članov prinaša dvojno korist – ne eni strani bi priključitev držav v razvoju povečala geopolitično težo skupine, po drugi pa širitev članstva pomeni tudi razširitev trgov skupine in zmanjšanje števila držav, ki so vezane na mednarodno trgovino v dolarjih.

Skupina svojo naraščajočo ekonomsko moč nemalokrat poudarja skozi številke, ki so vsekakor zgovorne. Brics namreč predstavlja dobrih 31 odstotkov svetovnega BDP, medtem ko v peterici držav v razvoju že zdaj živi 40 odstotkov svetovne populacije (3,24 milijarde ljudi). Za ilustracijo pa industrializirane države zahodnega sveta, povezane v klub najrazvitejših G7, predstavljajo 30 odstotkov BDP in 10 odstotkov svetovne populacije (800 milijonov ljudi).

Razvijajoči ali prevladujoči trgi?

Revija The Economist je na podlagi uradnih navedb južnoafriških gostiteljev vrha sestavila seznam najverjetnejših držav pristopnic, na katerega je uvrstila Iran, Savdsko Arabijo, Združene arabske emirate, Argentino, Alžirijo, Bolivijo, Indonezijo, Egipt, Etiopijo, Kubo, Demokratično republiko Kongo, Komori, Gabon in Kazahstan.

Iran, ki ima približno četrtino naftnih rezerv na Bližnjem vzhodu, je izrazil upanje, da bo mehanizem za novo članstvo določen "v najkrajšem možnem času", navaja Reuters. Savdska Arabija je bila med več kot ducat državami, ki so junija v Cape Townu sodelovale na pogovorih "prijateljev Brics". Pri pridružitvi skupini jo podpirata Rusija in Brazilija.

Argentina je julija 2022 sporočila, da je prejela uradno podporo Kitajske pri svoji želji, da bi se pridružila skupini. Etiopija, ki velja za eno najhitreje rastočih afriških gospodarstev, je junija sporočila, da je zaprosila za pridružitev bloku. Bolivijski predsednik Luis Arce je izrazil zanimanje za članstvo v skupini, njegova vlada pa je julija izjavila, da je odločena zmanjšati odvisnost od ameriškega dolarja v zunanji trgovini in se namesto tega obrniti na kitajski juan.

Alžirija je julija sporočila, da je zaprosila za članstvo v Brics ter da želi postati delničarka Nove razvojne banke. Gre za državo, ki je bogata z naftnimi in plinskimi viri ter si prizadeva za razpršitev gospodarstva in krepitev partnerstva s Kitajsko.

Čeprav za zdaj ni jasno, ali bodo v skupino vstopile vse kandidatke, bi se z njimi število prebivalstva skupine povečalo na 4,6 milijarde, kar je z 58 odstotki že več kot polovica prebivalstva Zemlje. Delež držav skupine Brics bi se v svetovnem BDP povzpel na skoraj 40 odstotkov, kar je skoraj še enkrat več od deleža EU (22,5 odstotka), kakor navaja Politico.

Delež bloka v svetovni trgovini bi se povečal z 18 na 27 odstotkov. Vendar bi Kitajska še vedno imela 55 odstotkov ekonomskega 'outputa' razširjene skupine. Za primerjavo: ZDA imajo v okviru G7 58 odstotkov.

Težko uresničljiva dominanca globalnega trga

Razširjeni Brics bi vsekakor pridobil tržni potencial, s čimer bi se posledično povečala tudi možnost uveljavljanja alternative prevladi ameriškega dolarja. Vendar je po ocenah obeh naših sogovornikov, strokovnjakov s področja ekonomije, predavatelja Mojmirja Mraka in Mitje Kovača z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, v tem oziru vseeno veliko ovir.

Med njimi je najbolj kritična znatna razlika tako med političnimi interesi kot tudi gospodarstvi članic, kjer se denimo Indija in Kitajska ponašata z bistveno višjimi stopnjami gospodarske rasti od drugih.

Medtem ko sta Rusija in Južna Afrika od leta 2013 imeli manj kot enoodstotno rast, sta Kitajska in Indija rasli šestodstotno. Kitajska poleg tega ustvari skoraj 70 odstotkov gospodarskega proizvoda skupine, kar pači gospodarsko (ne)ravnovesje skupine. "Njihove ekonomije so tako različne, tako z vidika rasti kot tudi z vidika sestave, da četudi bi bile glede tega resen interes, je to za zdaj iluzorna ideja," izzive finančno-ekonomske konvergence Bricsa povzema Mrak.

Posledice za Evropo in Slovenijo

Kakšne pa bi bile posledice širitve Bricsa, s čimer bi se okrepili moč in vloga Kitajske, za Evropsko unijo, čigar sestavni del je tudi Slovenija? Kovač meni, da bi krepitev Ljudske republike, ki je s skoraj 20 bilijoni dolarjev že zdaj druga največja gospodarska sila tega sveta in posledično tudi skupine Brics, za nas pomeni še hujšo konkurenco.

"Izpostavljeni bomo neslutenim konkurenčnim pritiskom in brezkompromisni tekmi, v kateri bomo morali povečati svojo produktivnost in učinkovitost," je pesimističen ekonomist. Mrak pri tem poudarja, da je Evropska unija v boju za rudnine in druge vire, nujne za zeleni prehod, kot sta germanij in litij, "že izpadla iz igre". Širitev skupine poleg tega prinaša obet "vse večje geopolitične nestabilnosti in eksplozivna trenja med državami".

*Dopolnjeno z informacijo o povabilu novih članic.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar