Kako naj Slovenija preživi svet carin, vojn in kitajske konkurence

Kako naj se izvozno usmerjeno slovensko gospodarstvo obdrži na nogah, ko šibko Evropo ogrožajo grožnje s carinami iz Bele hiše na zahodu, kitajska prekomerna proizvodnja na vzhodu, vojaška nevarnost na severu in energetski šoki na jugu?

Kako naj slovensko gospodarstvo postane bolj odporno in prodorno? To je bilo osrednje vprašanje sredinega poslovnega foruma Inštituta za strateške rešitve (ISR) v Ljubljani.

Direktor ISR Tine Kračun je povedal, da so razprave o političnem dogajanju po svetu v zadnjih letih postale pomemben del tudi gospodarskih forumov. "To je še kako pomembno za majhno izvozno gospodarstvo, kot je Slovenija," je dejal.

Predstavnica Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je opozorila, da je v Evropi potrebne več integracije. "Odgovor ni manj EU, temveč EU+." Napovedala je še, da bo v prihodnosti manj kohezije, manj denarja za kmetijstvo, več pa za podjetja. "Podjetjem bo na voljo 450 milijard evrov, ampak se bo treba potruditi, saj bo konkurenca velika."

Med udeleženci dogodka je bil tudi novi minister za gospodarstvo in podpredsednik vlade Anže Logar. Povedal je, da je sedem od desetih slovenskih izvoznih podjetij hkrati uvoznikov, kar pomeni, da so pod močnim vplivom pretresov v dobavnih verigah.

"Slovenija je del širše regije srednje in vzhodne Evrope, kjer je gospodarska slika bolj pozitivna kot na zahodu, še zlasti če ji dodamo še severno Evropo. Države te regije imajo trenutno največji investicijski zagon v Evropi, ki je nad zahodnoevropskim povprečjem."

Inštitut za strateške rešitve

 

Globalizacija je stkala mrežo medsebojnih vplivov, ki je ni mogoče preprosto razgraditi. Slovenija po njegovih besedah približno 40 odstotkov surovin za svoj izvoz pridobi iz Kitajske, odvisna pa je tudi Evropska unija kot celota. "Slovenija ne more nadzorovati geopolitike, lahko pa nadzoruje, na koliko trgih je prisotna."

Omenil je tudi pomembne panoge. "Na področjih, kot so sončna energija, polietileni in polprevodniki, so potrebne izjemno velike investicije, medtem ko so za Slovenijo bolj dosegljive dejavnosti, kot so podatkovni centri in farmacija," je dejal.

Po Logarjevih besedah država izgublja nekatere lokacijske prednosti zaradi lastne neaktivnosti in ohranjanja statusa quo, vendar je to mogoče popraviti. Med glavnimi ovirami za poslovanje v Sloveniji vidi obdavčitev dela, birokracijo in nepredvidljivost poslovnega okolja.

Jure Stojan, direktor raziskav pri ISR, je poudaril, da največjo vrednost v slovenskem izvozu pomenijo zdravila. Po njegovih besedah niso vsi šoki, ki prihajajo iz tujine, nujno usodni. Prav tako niso vsi enako močni, saj so posamezne panoge različno izpostavljene. Kot primer je navedel iransko vojno, ki je prizadela predvsem dve panogi: tekstilna vlakna ter odpadke, olja in masti živilskega izvora.

Ekonomist Mojmir Mrak je naštel tri razloge, zakaj se je vpliv geopolitike v poslu izrazito povečal. "Tehnološka revolucija, v zadnjih letih zlasti razvoj umetne inteligence, spremembe v globalizacijskih procesih in prehod v novo obliko globalnega ekonomskega upravljanja, ki temelji na odnosih moči."

"Ekonomija je danes vse bolj instrument doseganja strateških ciljev. Medtem ko je bilo v preteklosti osrednje vprašanje gospodarske politike, kako povečati učinkovitost, je danes odločilno vprašanje, kako povečati odpornost gospodarstva proti geopolitičnim šokom," je pojasnil.

Ekonomist je opozoril, da morajo majhne države na fiskalnem področju biti previdnejše od velikih. Prav tako je spomnil, da je bila Slovenija pred približno desetletjem ob javnem dolgu v višini okoli 45 odstotkov BDP na robu resnih finančnih težav.

Mrak je še opozoril, da so na področju javnih financ potrebne resne korekcije, saj je Slovenija blizu meja evropskih fiskalnih pravil. Prvi korak bi moral biti rebalans proračuna. Največje težave pa ima Slovenija po njegovem na področju strukturnih politik, predvsem konkurenčnosti.

Inštitut za strateške rešitve

Nihče ne more zanesljivo napovedati prihodnosti, je poudaril Sergej Simoniti, direktor Cofacea. V zadnjem času pri podjetjih zaznavajo manjšo investicijsko aktivnost, velik pritisk na marže in dejstvo, da je geopolitika postala del vsakodnevnih poslovnih razprav. Kljub pozitivnim makroekonomskim kazalnikom so podjetja pri sprejemanju investicijskih odločitev previdna, saj ostaja vprašanje, kaj bo prineslo prihodnje obdobje, odprto.

Članica poslovodstva Pošte Slovenije Ivana Vrviščar je dejala, da globalna trgovina, kakršno smo poznali pred desetimi leti, ne obstaja več. Med glavne dejavnike negotovosti šteje globalne platforme, ki se ukvarjajo z e-trgovino. Te ustvarjajo nove logistične modele in nova tveganja. Ne iščejo več samo najnižjih cen, temveč postajajo tudi proizvajalci in se vse bolj vertikalno integrirajo. Kljub trgovinskim oviram v EU in ZDA se hitro prilagajajo.

"Globalizacija se ni ustavila. E-trgovci in platforme v Evropi gradijo lastne logistične zmogljivosti. Ne gre več samo za kitajske dobavitelje poceni blaga, temveč za podjetja, ki se selijo v Evropo in tu oblikujejo lastne trge," je povedala. Največji izziv po njenih besedah ni več samo Kitajska kot država izvora blaga, temveč veliki igralci, kot je JD.com.

Na vprašanje, kateri trgi so za slovenska podjetja najbolj zanimivi, je direktorica Spirit Slovenija Tamara Zajec Balažič odgovorila, da slovenska podjetja še vedno najintenzivneje poslujejo v Evropi. Hkrati pa opažajo vse večji interes za trge zunaj Evropske unije.

"V zadnjih letih se intenzivneje osredotočajo na vzhodno Azijo, srednjo Azijo, Kitajsko in Japonsko. Pri tem vidijo zelo pomembno vlogo državnih institucij na obeh straneh, saj lahko te pomagajo zmanjševati tveganja pri vstopu na tuje trge."

Glede regije Adria je direktorica Spirita povedala, da Slovenija zelo aktivno išče povezave. Srbija ostaja eden najmočnejših potencialnih partnerjev, pomembni pa sta tudi Grčija in Turčija. Ob tem je opozorila, da se učinki vstopa na tuji trg največkrat pokažejo šele po dveh ali treh letih.