Tehnološki velikani odpuščajo, kako se trend kaže v Sloveniji?

Google, IBM, Amazon, Microsoft in drugi velikani informacijske panoge so v zadnjih mesecih odpustili ali napovedali odpuščanje več tisoč zaposlenih. Facebook oziroma njegov lastnik Meta namerava odpustiti kar 13 odstotkov zaposlenih, to je več kot 11 tisoč ljudi, navaja spletna stran layoffs.fyi, ki zbira podatke o odpuščanjih po svetu.

Še več, kar 12 tisoč oseb namerava odpustiti ameriški tehnološki velikan Google, kar pomeni šest odstotkov delovne sile. Odpuščajo tudi Microsoft (deset tisoč oseb, pet odstotkov delovne sile) in drugi. Največji delež zaposlenih, kar polovico, bo odpustil Twitter.

Šef Facebooka Mark Zuckerberg je ob napovedanem odpuščanju novembra lani povedal, da želijo postati vitkejše in učinkovitejše podjetje. Odločitev je sledila novici o relativno slabih poslovnih podatkih starševskega podjetja Meta, pod okrilje katerega med drugim sodita tudi Instagram in Whatsapp, ter objavi podatkov o visokem zvišanju stroškov poslovanja.

Pri Microsoftu, kjer so odpuščanja – sprva v manjšem številu – napovedali že oktobra lani, so pred dnevi sporočili, da bodo v prihodnjih mesecih odpustili skupno deset tisoč zaposlenih. Na vprašanje o morebitnih odpuščanjih v slovenski podružnici Microsofta je Lenka Čabelova, direktorica za komuniciranje Microsofta v regiji srednje in vzhodne Evrope, odgovorila le, da nimajo dodatnega komentarja razen uradnega zapisa predsednika Microsofta Satya Nadelle, objavljenega 18. januarja letos, v katerem utemeljuje razloge za odpuščanja. Nadella v zapisu pravi, da njihove stranke ob koncu epidemije optimizirajo digitalne stroške, prav tako pa so pri porabi previdna podjetja, ki se v nekaterih delih sveta soočajo z recesijo oziroma jo pričakujejo.

Bloomberg

"V zadnjih treh letih je geopolitika precej vplivala na gospodarske cikle. Podjetja so v času epidemije intenzivno naročala storitve informacijskotehnoloških (IT) podjetij, ki so zato na nekaterih segmentih, na primer pri storitvah v oblaku, beležila tudi do 40-odstotno rast. Posledično so bili visoki tudi dobički in marže," pravi Aleš Grbić, upravitelj skladov pri Savi Infond. Razmere so se nato obrnile, epidemija se je ublažila, gospodarstva so se odprla, obenem pa se je z vojno v Ukrajini in nekaterimi drugimi dejavniki začela povečevati negotovost v globalni ekonomiji. Podjetja, naročniki IT-storitev, so posledično postala bolj previdna. Investicije, ki niso nujne, so preložila na poznejši čas. "Glede sentimenta na trgu lahko rečem, da kar 87 odstotkov upravljavcev premoženja v Združenih državah Amerike (ZDA) pričakuje recesijo, večinoma bolj plitko, le redki pa tudi globljo. Zato je povsem razumljivo, da tako podjetja kot tudi potrošniki varčujejo," razmišlja. 

Po Grbićevih besedah so IT-podjetja, sploh v ZDA, zelo osredotočena na poslovne rezultate in ohranjanje marž, zaradi česar reagirajo z odpuščanjem zaposlenih – ti so namreč pri storitvenih podjetjih največji strošek. "Z znižanjem stroškov za plače ohranjajo marže na visoki ravni. Gre za običajen cikel. Ko se bo optimizem vrnil in bodo naročila začela naraščati, bodo IT-podjetja ponovno zaposlovala. Vprašanje pa je, ali bodo lahko takrat dobila dovolj kadra, saj je tekma za visoko usposobljen kader velika, ker ga v splošnem primanjkuje. Vprašanje je tudi, ali bodo vsi ti, ki bodo sedaj odpuščeni, ostali v tej panogi."

Andraž Logar, direktor visokotehnološkega podjetja 3fs in predsednik upravnega odbora Tehnološkega foruma, izpostavlja, da odpuščanja, ki se pojavljajo v mednarodnih medijih, "nimajo povsem enake množice razlogov". "Pri visoko profitabilnih podjetjih gre najbrž v prvi vrsti za pritisk delničarjev, da se agilnost in profitabilnost zvišata. In špekuliranje, da bo pritisk na plače upadel oziroma da se bodo notorično visoke plače lahko znižale," pojasnjuje. Pri podjetjih, ki so financirana s strani zunanjega kapitala in niso profitabilna, so stvari po njegovih besedah drugačne, saj se tukaj v obzir jemlje predvsem vrednotenje podjetja in zmožnost pridobitve dodatnega kapitala za njihovo rast. "In slednje je očitno postalo neprimerno težje kot pred letom dni. To je tudi splošni razlog za odpuščanja v visokotehnološkem sektorju, torej nova vrednotenja podjetij in sposobnost pridobivanja potrebnega kapitala," še dodaja.

Ali se ohlajanje v IT-panogi opazi tudi v Sloveniji? "Predvideval bi, da bomo, kot vedno v preteklosti, v Sloveniji zamujali. Bilo bi pa neverjetno, če se nas ta trend ne bi dotaknil. Menim, da se ohlajanje že opaža, predvsem v zmanjšani agresivnosti zaposlovanja," odgovarja Logar. 

Ti trendi pa odpirajo priložnosti za nekatera podjetja, ki so bila pred tem slabše konkurenčna za najboljše in najdražje strokovnjake, meni Logar. "Digitalna transformacija kot globalni moment je bila v preteklosti zelo neprizanesljiva pri tistih podjetij, ki informacijsko-komunikacijskih tehnologij niso imeli v svoji bazični dejavnosti in – recimo – genetiki. In četudi je bila želja po digitalni preobrazbi močna, prepogosto ni bila realizirana ravno zaradi manka kadrov ter posledično znanja in sposobnosti. Slovenija je bila tu po mojem v še bolj podrejenem položaju, zato bi bilo modro, da trenutno in prihajajočo situacijo kar najbolje izkoristimo," zaključuje sogovornik.

Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije pravi, da slovenska podjetja v IKT panogi v splošnem ne zmanjšujejo števila zaposlenih, saj se še vedno soočajo s težavami pri pridobivanju ustreznih kadrov. Predvsem jim primanjkuje strokovnjakov na področju programiranja, kibernetske varnosti, podatkovne analitike, pa tudi sodelavcev v prodaji, pravi Šutanovac. Primera IKT podjetja, ki bi v zadnjih mesecih zmanjšali število zaposlenih, pri združenju ne poznajo, je odgovoril Šutanovac.