IMF poziva centralne banke, da nadaljujejo po začrtani poti

Finančni pogoji so se letos v večini svetovnih regij zaostrili, kar je posledica zategovanja monetarne politike centralnih bank. Tveganja glede finančne stabilnosti so se na podlagi slabše makroekonomske slike povečala, ocenjuje Mednarodni denarni sklad (IMF). Svetlo luč predstavljajo banke razvitih gospodarstev, ki so uspešno prestale stresne teste IMF. Kaj IMF v teh zaostrenih razmerah svetuje odločevalcem?

Vrednost premoženja se je letos zmanjšala v vseh razredih. Velika podjetja so poročala o zmanjšanju stopenj dobička zaradi višjih stroškov. Med malimi podjetji je zaradi višjih stroškov zadolževanja in vse manjše fiskalne podpore začelo naraščati število stečajev. Številna razvita gospodarstva in nastajajoči trgi se lahko soočijo s tveganji, povezanimi s stanovanjskim trgom, saj hipotekarne obrestne mere naraščajo in se posojilni standardi zaostrujejo, kar potencialne posojilojemalce iztisne s trga. Zaradi zaostrenih pogojev smo bili letos priča tudi visokemu odlivu kapitala iz držav v razvoju, dodatne težave pa povzroča močan ameriški dolar. Tako svetovno finančno situacijo ocenjuje Tobias Adrian, finančni svetovalec IMF. Toda vse tudi ni tako črno.

Svetla točka so banke v razvitih gospodarstvih. Visoka raven kapitala in obsežni likvidnostni blažilniki so okrepili odpornost svetovnega bančnega sektorja. Vendar globalni stresni test za banke kaže, da bi v scenariju z nenadno in močno zaostritvijo finančnih pogojev, ki bi leta 2023 ob visoki inflaciji poslali svetovno gospodarstvo v recesijo, do 29 odstotkov bank na trgih v razvoju kršilo kapitalske zahteve, medtem ko bi večina bank v razvitih gospodarstvih ostala prožna. "Za ponovno vzpostavitev blažilnikov in kapitalskega primanjkljaja bi potrebovali več kot 200 milijard ameriških dolarjev," ocenjujejo finančni analitiki IMF.

Bloomberg Mercury

 

Finančno stabilnost bi lahko po mnenju IMF dodatno ogrozili odprti investicijski skladi, ki igrajo vse pomembnejšo vlogo na finančnih trgih, vendar likvidnostna neusklajenost med njihovimi sredstvi in ​​obveznostmi povzroča pomisleke glede njihove finančne stabilnosti. "Ranljivosti odprtih skladov imajo lahko tudi čezmejne učinke prelivanja in povzročijo zaostrovanje splošnih domačih finančnih pogojev, kar ustvarja morebitna tveganja za makrofinančno stabilnost," so zapisali v jesenskem poročilu o svetovni finančni stabilnosti. Zato pozivajo odločevalce, da sprejmejo ukrepe za ublažitev ranljivosti in tveganj, povezanih z odprtimi investicijskimi skladi.

Kaj IMF še svetuje odločevalcem?

V poročilu so zapisali, da morajo centralne ukrepati odločno, da inflacijo vrnejo na ciljno raven dveh odstotkov, pri čemer morajo preprečiti utrditev inflacijskih pritiskov.

Državnim posojilojemalcem v gospodarstvih v razvoju in na mejnih trgih svetujejo, da povečajo prizadevanja za obvladovanje tveganj, povezanih z njihovo visoko dolžniško ranljivostjo, vključno z zgodnjim obveščanjem svojih upnikov, večstranskim sodelovanjem in podporo mednarodne skupnosti. V evrskem območju opozarjajo na naraščanje razpona med donosnostjo kratkoročnih in dolgoročnih obveznic.

Izvajanje politik za zmanjševanje tržnih likvidnostnih tveganj je najpomembnejše, da se prepreči morebitno povečanje šokov. Nadzorni organi bi morali spremljati trdnost infrastruktur trgovanja in podpirati preglednost na trgih, menijo v IMF.

Povečanje zasebnega podnebnega financiranja pa bo zahtevalo nove finančne instrumente in sodelovanje mednarodnih razvojnih bank za privabljanje zasebnih vlagateljev, spodbujanje zasebnih naložb in krepitev sposobnosti absorpcije tveganja. Večji delež lastniškega financiranja in dodatni viri za podnebno financiranje iz mednarodnih razvojnih bank bi državam pomagali doseči te cilje, so še zapisali.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar