text size
Možnosti za dogovor med ZDA in Iranom so se v torek navidezno okrepile, potem ko je Katar sporočil, da je bil pripravljen predlog, ameriški finančni minister Scott Bessent pa je izrazil upanje, da bo dosežen sporazum o ponovnem odprtju Hormuške ožine.
Nafta je izničila začetno rast, cene ameriških državnih obveznic pa so se zvišale zaradi optimizma, da bodo posredniki uspeli doseči dogovor in preprečiti obsežne ameriške letalske napade na Iran. Cena severnomorske nafte brent je zdrsnila za 2,5 odstotka in se spustila na okoli 80 dolarjev za sod.
Tako Katar kot Bessent sta opozorila, da trdnega dogovora še ni, Iran pa ni nakazal, da bi bil pri pogovorih o Hormuški ožini dosežen napredek. "Z Iranci se pogovarjamo in menim, da obstaja možnost, da bomo danes ali jutri dosegli dogovor o odprtju ožine," je Bessent v torek dejal za televizijo CNBC. Na vprašanje, ali bo za pomorski promet uvedena pristojbina, je odgovoril: "Mislim, da bo veljala svoboda plovbe."
Bessent je izjavo podal po tem, ko je zunanje ministrstvo Katarja, enega glavnih posrednikov, sporočilo, da predlog za umiritev razmer "kroži med stranema". Katarski tiskovni predstavnik je dejal, da časovnice za sklenitev dogovora ne more predstaviti in da so prizadevanja osredotočena na iskanje kratkoročne rešitve, s katero bi se izognili nadaljnjemu zaostrovanju. Ni jasno, ali je Katar govoril o pogajanjih med Iranom in Omanom, katerih cilj je omogočiti plovbo večjemu številu ladij skozi Hormuško ožino.
Napetosti so se v zadnjih dneh okrepile, potem ko je Trump dejal, da Iranu ponuja zadnjo priložnost za sklenitev dogovora. Konec tedna se je odpovedal napadom, ki bi bili po njegovih besedah, verjetno skupaj z izraelskimi, največji po drugi svetovni vojni. "Pred obglavljenjem jim želim dati prav vsako zadnjo priložnost," je Trump v ponedeljek povedal novinarjem. "Izvedeli boste danes ali jutri. Mislim, odločitev bo sprejeta hitro, tako ali drugače. Zadeva ni zelo zapletena."
Diplomatska rešitev je očitno odvisna od pogovorov med Omanom in Iranom. Teheran glede plovne poti še naprej vztraja pri nepopustljivem stališču. Trdi, da ima pravico upravljati pomorski promet in ustavljati plovila, ki skušajo skozi to strateško ožino pluti brez njegovega dovoljenja.
Iransko stališče kaže na težave, s katerimi se Trump sooča pri končanju vojne, ki jo je začel konec februarja in je povzročila skok cen energentov. To škodi ameriškemu predsedniku in njegovi republikanski stranki pred novembrskimi vmesnimi volitvami.
Iran je zagrozil z ostrim povračilnim ukrepom v primeru obsežnejših ameriško-izraelskih napadov. Med konfliktom je pokazal, da lahko povzroči veliko škodo zalivskim arabskim državam, kot so Kuvajt, Bahrajn, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati. Trump se je že večkrat umaknil od groženj z obsežnimi napadi na Iran. Če bi se zanje tokrat vendarle odločil, bi to verjetno povzročilo nadaljnjo rast cen nafte.
Visoki iranski uradnik je ZDA pozval, naj "naredijo prvi korak in spremenijo svoje ravnanje" ter se vrnejo k pogojem začasnega mirovnega dogovora, ki sta ga državi dosegli junija. Mohsen Rezaei, svetovalec iranskega vrhovnega voditelja, je v ponedeljek za državno televizijo dejal, da bodo "ameriške vojaške ladje in oporišča v resni nevarnosti", če Trump ne odpravi blokade iranskih pristanišč.
Bloomberg je prejšnji teden poročal, da se Maskat in Teheran pogovarjata o ponovnem odprtju tako imenovanega srednjega prehoda skozi Hormuško ožino. Iran je območje po navedbah ljudi, seznanjenih z razmerami, miniral, zato bo morda treba mine odstraniti, preden ga bodo lahko ladje redno uporabljale.
Ožina, ki je ključna prometna pot za dobavo nafte, utekočinjenega zemeljskega plina in drugega blaga, kot so gnojila, ostaja skoraj povsem zaprta. Skozi njo pluje le malo ladij, vsaj z vključenimi oddajniki. Večina plovil, ki ožino prečka, z iranskim dovoljenjem uporablja severno pot v bližini iranske obale ali južno pot blizu omanskega ozemlja. Trump je dejal, da za dostop do ožine "ne bodo zaračunavali pristojbin", čeprav je Teheran to določil kot enega ključnih pogojev za morebiten dogovor.
Iran razmišlja, da bi Evropi dovolil odstranjevanje min v ožini
Iran razmišlja, da bi evropskim državam dovolil odstranjevanje min iz Hormuške ožine. To bi pomenilo omilitev njegovega dosedanjega stališča in bi lahko postalo del dogovora o normalizaciji ladijskega prometa skozi ožino ter olajšalo mirovna pogajanja z ZDA.
Iran je v javnosti večkrat poudaril, da tujim državam ne bo dovolil sodelovanja pri razminiranju te tranzitne poti za nafto in utekočinjeni zemeljski plin. Na zasebnih sestankih v zadnjih tednih pa je Teheran svoje stališče omilil, so povedali diplomati, seznanjeni z zadevo, ki zaradi občutljivosti informacij niso želeli biti imenovani. Iransko zunanje ministrstvo se na prošnjo za komentar ni takoj odzvalo.
Morebitna evropska misija razminiranja bi bila odvisna od tega, ali bi Iran zagotovil varnostna jamstva za sodelujoča vojaška plovila in ali bi se morebitno premirje izkazalo za vzdržno, so povedali viri. Dodali so, da ni nobenega zagotovila, da bo načrt uresničen. Zanj bi bilo potrebno tudi soglasje vplivne iranske revolucionarne garde (IRGC), veje oboroženih sil, ki je vodila napade na ladijski promet skozi ožino.
Med iranskimi voditelji še vedno obstajajo nesoglasja, je povedal eden od virov. Nekateri pripadniki IRGC vztrajajo, da bi moral morske mine odstranjevati Iran sam, ne pa druge države. Sporno bi ostalo tudi povojno upravljanje ožine. Iran zahteva nadzor nad ožino in pobiranje pristojbin za njeno uporabo, čemur ZDA odločno nasprotujejo.
Predsednik Donald Trump je v ponedeljek dejal, da ima Iran "zadnjo priložnost" za sklenitev dogovora, in zagrozil z obnovitvijo letalskih napadov, če sporazum ne bo dosežen. Dogovor bo verjetno odvisen od izida pogovorov med Iranom in Omanom, ki nadzira južno obalo ožine.
Katar, ki nastopa kot posrednik, je v torek sporočil, da je bil pripravljen in med stranema razposlan predlog za obnovitev pogovorov med Washingtonom in Teheranom. Ta bi lahko pomenil kratkoročno rešitev za umiritev napetosti.
Pogovori med Iranom in Omanom so osredotočeni na vzpostavitev novega osrednjega plovnega koridorja skozi ožino. Vendar naj bi bila pot minirana, so povedali nekateri viri, zato bi bil njen uspeh odvisen od poznejšega razminiranja območja.
ZDA pritiskajo tudi na zaveznice, naj potrdijo, da je ožina varna za uporabo, s čimer bi znova omogočili pretok energentov, je povedal eden od virov. Obrambni minister Pete Hegseth je Veliko Britanijo in Francijo pozval, naj gostita mednarodno konferenco o plovbi skozi Hormuz. Vendar naj srečanja zdaj ne bi bilo, dokler ne bo vzpostavljeno novo premirje in dokler se ne bo pokazalo, da ga je mogoče ohraniti, je dejal uradnik.
Evropske države so zahtevi nasprotovale zaradi pomislekov, da bi jih lahko razumeli kot podpornice ameriških ofenzivnih operacij, je povedal uradnik. Tudi ameriška podpora razminiranju pomeni spremembo stališča, saj je Trump prej zavračal evropsko pomoč.
Teheran je v preteklosti nasprotoval pobudam za razminiranje pod evropskim vodstvom. "Razminiranje izvaja izključno Iran in nobena druga država," je junija na omrežju X zapisal namestnik iranskega zunanjega ministra Kazem Garibabadi, potem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron dejal, da si bo prizadeval za razminiranje ožine.
— Pri poročanju so sodelovali Alberto Nardelli, Alex Wickham, Arsalan Shahla in Julius Domoney.
.webp){kind=icon}
