text size
Ameriške sile so v torek uničile pet iranskih tankerjev s surovo nafto, potem ko je Iran v dveh dneh dvakrat poskušal z balističnimi raketami zadeti vojaško ladjo ameriške mornarice, je sporočilo ameriško centralno poveljstvo (Centom).
Ameriška vojska je navedla, da neimenovana ladja ni bila zadeta in še naprej patruljira v regionalnih vodah. V incidentih ni bil ranjen noben ameriški vojak.
Uničena iranska plovila so pripadala Islamski revolucionarni gardi (IRGC), je sporočil Centcom. Ameriške sile so posadkam pred napadom naročile, naj zapustijo ladje, nato pa tankerje "onesposobile". V soboto so uničile še tri tankerje s surovo nafto po neuspelem iranskem napadu na ameriško letalonosilko in rušilec z vodenimi raketami.
"Ko poskušajo zadeti ameriške vojaške ladje, bodo tudi sami tarča napada," je ameriški državni sekretar Marco Rubio dejal med obiskom Kolumbije. "Vzorec povračilnih ukrepov je precej preprost. Vsakič, ko bodo to storili ali poskušali storiti, bodo izgubili tankerje."
Vzajemni napadi kažejo, kako težko je za ZDA preiti z neposrednih spopadov na dolgotrajno kampanjo gospodarskega pritiska. Predsednik Donald Trump in predstavniki obrambnega ministrstva so večkrat zatrdili, da je iranska vojska onesposobljena, finančni minister Scott Bessent pa je pred kratkim dejal, da zaradi pritiska najverjetneje ne bo prišlo do obsežnega ponovnega začetka vojaških operacij. O napadu na ameriško ladjo je prvi poročal Wall Street Journal.
Vojna proti Iranu, ki so jo ZDA začele 28. februarja in upravičile predvsem s prizadevanji za omejitev iranskega jedrskega orožarskega programa, se je v zadnjem času osredotočila na zahteve, naj Teheran znova odpre strateško pomembno Hormuško ožino za mednarodno plovbo. Ameriška mornarica preprečuje plovbo ladjam, natovorjenim z iransko surovo nafto, Iran pa z raketami napada mednarodna plovila, ki poskušajo zapustiti Perzijski zaliv. Pred vojno je skozi ožino potovala petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina.
Cena nafte brent se je ustalila pri približno 98 dolarjih za sod in nadaljevala rast po poročilih o eksplozijah na območju sidrišča pri otoku Harg. Ta leži približno 24 kilometrov od iranske obale, je glavno iransko naftno izvozno središče in pretovorna točka za okoli 90 odstotkov izvoza surove nafte iz države.
Trump je večkrat dejal, da je iranska vojska tako oslabljena, da ne more več napadati ameriških ciljev. Administracija je avgusta napovedala, da bo okrepila gospodarski pritisk na Iran in upočasnila vojaško ofenzivo, vendar so se vzajemni napadi nadaljevali. Ameriško finančno ministrstvo je v torek uvedlo sankcije proti več deset podjetjem, ki podpirajo iranski letalski sektor.
Iranska poluradna tiskovna agencija Tasnim je pred tem poročala, da je ameriška raketa zadela iranski tanker ob obali otoka Harg. Iran je v odgovor izstrelil balistične rakete proti letalskemu oporišču v Jordaniji, je poročala poluradna tiskovna agencija Fars, ki se je sklicevala na izjavo revolucionarne garde.
Posadke vseh tankerjev v bližini kuvajtskih in bahrajnskih pomolov morajo "nemudoma zapustiti svoja plovila, ne glede na to, ali so zasidrana ali privezana, saj bodo postala tarče", je poročala iranska državna televizija, ki se je prav tako sklicevala na IRGC.
Iran je v torek tudi sporočil, da je zajel najsodobnejši ameriški podvodni dron, ki pa so ga ZDA označile za "okvarjenega in nedelujočega". Družba Anduril Industries je pojasnila, da je bilo njeno avtonomno podvodno plovilo Dive-LD od začetka zasnovano za delovanje v nevarnih okoljih, kjer je izguba plovila pričakovana možnost. Dodala je, da je naprava med večmesečnimi operacijami Centcoma že opravila več tisoč ur delovanja.
Iran se z Omanom pogaja o dogovoru za ponovno odprtje Hormuške ožine, vendar naj bi državi plovilom verjetno zaračunavali pristojbino. ZDA in njihove zaveznice nasprotujejo kakršnemu koli plačilu za uporabo nekdaj brezplačne mednarodne plovne poti.
Poročila o eksplozijah v bližini Harga so v torek spodbudila rast cen nafte. Otok ima v konfliktu izjemen pomen zaradi ključne vloge v iranski energetski infrastrukturi.
Ameriški napadi na otoku so bili doslej usmerjeni predvsem proti vojaškim ciljem, vendar je Trump že zagrozil tudi z napadi na naftne objekte in večkrat omenil možnost zavzetja izvoznega središča.