257 milijonov evrov za dolgotrajno oskrbo, a reforma je še v povojih

S prvim julijem bomo polnoletni državljani Slovenije začeli plačevati obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo. Reforma dolgotrajne oskrbe se je formalno sicer začela že s sprejemom zakona konec leta 2023, le nekaj dni pred začetkom uveljavitve pravic, ki jih zakon predvideva, pa ostajajo številna odprta vprašanja  – od manjkajočega informacijskega sistema do pomanjkanja kadra in nejasnosti na lokalni ravni.

Dolgotrajna oskrba v Sloveniji predstavlja celovit sistem ukrepov, storitev in aktivnosti, namenjenih posameznikom, ki so zaradi bolezni, starosti, poškodb ali duševnih motenj trajno ali dolgotrajno odvisni od pomoči drugih. Gre za ključno komponento socialne države, ki omogoča dostojanstveno življenje tudi takrat, ko posameznik ni več zmožen samostojno skrbeti zase.

Vizija reforme je jasna: okrepiti mrežo skupnostnih storitev, ki bi ljudem omogočila, da čim dlje ostanejo v domačem okolju, če si to želijo. Za tiste, ki potrebujejo institucionalno varstvo, pa zagotoviti cenovno dostopne in kakovostne storitve.

Z julijem bodo uporabnikom na voljo prve storitve dolgotrajne oskrbe, kot so pomoč na domu, e-oskrba in programi za ohranjanje samostojnosti. Glavnina pravic – med njimi tudi namestitev v domovih za starejše, dnevna oskrba in denarni prejemki – pa bo sledila šele decembra.

Nejasnosti, kadrovski manjko in zamiki plačil

Na težave pri realizaciji pravic do dolgotrajne oskrbe opozarjajo predvsem mestne občine, ki bodo pri zagotavljanju novih socialnih pravic igrale ključno vlogo. Številne med njimi se soočajo s pomanjkanjem usposobljenega kadra in z vprašanjem, kje najti ljudi za delo, ki je pogosto slabo plačano, zahtevno in fizično naporno.

Urna postavka za pomoč pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih bo v okviru dolgotrajne oskrbe v instituciji sicer zvišana na 26,56 evra, medtem ko bo urna postavka dolgotrajne oskrbe na domu znašala 32,93 evra. A čeprav je ministrstvo v zadnjih dneh povišalo urno postavko za izvajanje storitev, številni izvajalci le nekaj dni pred dejanskim nastopom izvedbe opozarjajo, da še vedno nimajo vseh potrebnih informacij za sestavo učinkovite finančne in organizacijske konstrukcije.

Bodo z julijem uporabnikom res na voljo prve storitve dolgotrajne oskrbe? Depositphotos

Izzivom na terenu ni videti konca, s številnimi nejasnostmi se sooča več slovenskih občin, med njimi tudi Koper. "Izvajalec dolgotrajne oskrbe na domu v Mestni občini Koper mora od Ministrstva za solidarno prihodnost pridobiti potrdilo o izpolnjevanju pogojev za vpis v register," pojasnjujejo in dodajajo, da bo prehod uporabnikov na storitve dolgotrajne oskrbe posledično postopen. "Zato tudi ni mogoče pričakovati, da bodo lahko vsi uporabniki, ki bodo upravičeni do storitev dolgotrajne oskrbe, te storitve prejemali že s prvim julijem."

Občine in izvajalce pomoči na domu skrbi tudi kadrovska podhranjenost. "Največji izziv na področju socialne oskrbe v naši občini in širše v Sloveniji je pomanjkanje kadra za izvajanje storitev. To je sistemska težava, ki bi ga morala ustrezno nasloviti državna politika," opozarjajo pri Občini Domžale, kjer se s pomanjkanjem kadrov izvajalca storitev soočajo že nekaj časa.

Da je tako pridobivanje ustrezno usposobljenega kadra kot zagotavljanje zadostnega števila zaposlenih (pre)velik izziv, trdijo pri večini slovenskih občin, nekatere med njimi, ki so prav zaradi kadrovskih in finančnih bremen ostale brez izvajalca storitev pomoči na domu, zdaj pospešeno iščejo koncesionarje.

Brez izvajalca so konec prejšnjega leta zaradi pomanjkanja kadra ostali tudi na Vrhniki. "Zakon ne omogoča sklenitve aneksa z izvajalcem pomoči na domu še za dolgotrajno oskrbo, če je bil izvajalec izbran šele letos, zato smo morali objaviti še razpis za koncesijo za dolgotrajno oskrbo. Uspešnost razpisa bo odvisna od ustreznosti cene in pridobitve kadrov, saj drugače storitve ljudi ne bodo dosegle," pravijo.

Poleg organizacije izvajanja storitev pa so občine odgovorne tudi za zagotavljanje zagonskih sredstev, potrebnih za vzpostavitev dolgotrajne oskrbe na terenu. "Dodatna težava je zamik plačil ZZZS, kar otežuje pokrivanje tekočih stroškov," pojasnjujejo v kabinetu župana Mestne občine Celje.

V Kamniku poleg tega opozarjajo, da je resorno ministrstvo določilo enotno ceno izvajanja dolgotrajne oskrbe, vendar ta ne upošteva pomembnih razlik med posameznimi območji – npr. geografske posebnosti (hribovita območja, razpršena naselja, velike razdalje) ter lokalne organizacijske in kadrovske specifike.

"Zaradi številnih še odprtih vprašanj pričakujemo, da bo dejansko izvajanje dolgotrajne oskrbe v celoti zaživelo postopno in da bo jeseni oz. v zimskih mesecih že bolj jasno, kako se bo sistem v praksi razvijal," sporočajo iz Občine Kamnik.

ZZZS pod pritiskom: informacijskih rešitev še ni

Naslednja ovira na poti do celovite uvedbe sistema dolgotrajne oskrbe je informacijski sistem, ki še vedno ni vzpostavljen. Čeprav vloge za uveljavitev pravic iz dolgotrajne oskrbe na centre za socialno delo že kapljajo, odločb pred jesenjo verjetno ne bo.

Pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) že razvijajo lastne informacijske rešitve ter vzpostavljajo podlage za elektronsko izmenjavo vseh potrebnih podatkov med vsemi deležniki.

"Pri tem v tej fazi sodelujemo z Ministrstvom za solidarno prihodnost, ki razvija informacijsko podporo za vstopne točke, da bo nato lahko tudi ZZZS izvedel ustrezne informacijske prilagoditve na svoji strani za prejem vseh potrebnih podatkov za obračun opravljenih storitev dolgotrajne oskrbe," pojasnjuje Damjan Kos iz ZZZS.

Na ministrstvu pravijo, da so v tem mandatu naredili kljukico pri politični volji. Foto Bobo

Poudarja, da izvajalci dolgotrajne oskrbe za financiranje storitev ZZZS ne potrebujejo skleniti nikakršne pogodbe z ZZZS, temveč morajo poleg kadra in svojega statusa predvsem vzpostaviti informacijske prilagoditve na svoji strani, kar velja tudi za vstopne točke in seveda tudi ZZZS.

Pojasnjujejo, da bodo zaradi izjemno kratkih rokov usmerili vse svoje zmogljivosti v pravočasno zagotovitev vseh vsebinskih in informacijskih rešitev, ki bodo izvajalcem dolgotrajne oskrbe in ponudnikom storitev e-oskrbe omogočili posredovanje vseh potrebnih podatkov, na podlagi katerih jim bo ZZZS nato lahko plačal opravljene storitve. “Do uveljavitve vseh pravic do dolgotrajne oskrbe, torej do 1. decembra 2025, bo ZZZS izvajalcem dolgotrajne oskrbe plačeval opravljene storitve v obliki pavšala, s tem pa se za ta čas uvaja tudi nekoliko poenostavljeno poročanje, s čimer bodo imeli izvajalci boljše pogoje za vzpostavitev izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe na domu,” pravi Kos.

Gradnja sistema na dolgi rok in z visokimi vložki

Na Ministrstvu za solidarno prihodnost, ki kot nosilec nacionalne uvedbe sistema dolgotrajne oskrbe povezuje vse ključne deležnike, pojasnjujejo, da je zaradi kompleksnosti enotnega informacijskega sistema za dolgotrajno oskrbo predviden petletni rok za njegovo celovito vzpostavitev. Kljub temu pa bo treba nekatere ključne rešitve zagotoviti bistveno prej, saj so nujne za zagon prvih storitev in nemoteno delovanje sistema že v začetni fazi reforme.

Vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe pomeni enega najobsežnejših korakov na področju socialnega varstva v zgodovini samostojne Slovenije. Minister Simon Maljevac je ob tem poudaril: “V tem mandatu smo naredili kljukico pri politični volji, zdaj pa vstopamo v praktično fazo – izvedbo na terenu. Gradimo sistem, ki bi ga Slovenija morala imeti že desetletja. Zdaj ga vzpostavljamo skupaj – kot država in kot skupnost.”

Vir; Ministrstvo za solidarno prihodnost

Skupni prihodki iz prispevka za dolgotrajno oskrbo bodo za obdobje petih mesecev v tem letu po izračunih ministrstva nanesli dobrih 257 milijonov evrov, prihodnje leto pa približno 650 milijonov.

V višino zneska so poleg obveznih prispevkov zaposlenih, ki bodo prispevali največ, všteti še prispevki delodajalcev, upokojencev, samostojnih podjetnikov in kmetov. V skupno vsoto so prišteta tudi druga prejeta sredstva iz državnega proračuna za tekočo porabo, teh je letos dobra 2,5 milijona evrov, in prejeta sredstva iz državnega proračuna iz naslova prispevka za dolgotrajno oskrbo za določene osebe, ki jih bo letos po podatkih ministrstva nekaj več kot 4,5 milijona evrov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar