Komu bodo zdravila za hujšanje odgriznila dobičke

V zadnjih dveh stoletjih je človeštvo naredilo izjemne korake, ki so vsak po svoje prispevali k podaljšanju povprečne starosti ob smrti. Na račun razvoja infrastrukture in tudi medicine se je od leta 1820 starost ob smrti začela strmo vzpenjati. Pomembno vlogo so imeli tudi antibiotiki vključno s penicilinom, ki je razcvet doživel po drugi svetovni vojni. Čeprav je razvoj antibiotikov pomenil revolucijo v medicini in verjetno najbolj prispeval k pričakovani življenjski dobi, pa tudi v kasnejših obdobjih ne smemo zanemariti pozitivnega prispevka farmacevtskih odkritij.

Raziskava za ZDA iz leta 2020 je pokazala, da se je življenjska doba med letoma 1990 in 2015 podaljšala za neto 2,9 leta. Pri tem je največjo vlogo odigralo izboljšanje javnega zdravstva, ki je prispevalo 44 odstotkov, na drugem mestu s 35-odstotnim prispevkom pa so bila zdravila.

Zdravila niso vodila le k temu, da dalj časa živimo, delamo in trošimo, ampak v določeni meri tudi, da trošimo več kot bi smeli oziroma, da mogoče ohranjamo slabe navade in zdravimo posledice. Visok krvni tlak, holesterol, sladkorna bolezen, prekomerna želodčna kislina, različne oblike raka itd. izvirajo iz nezdravega življenjskega stila, prekomernega oziroma napačnega prehranjevanja, kajenja ipd. 

Ekonomski cilji farmacevtske industrije in potrošniške industrije so bili tako večinoma precej usklajeni in usmerjeni k večji porabi ne samo zdravil, ampak tudi drugih izdelkov. Zdrav in srečen človek je zagotovo tudi boljši potrošnik.

Komu zdravila za hujšanje povzročajo največ težav  

Omenjeno sožitje med farmacevtsko in potrošniško panogo pod vprašaj postavljajo proizvajalci novega razreda shujševalnih zdravil, ki temeljijo na antagonistih receptorja GLP-1. Učinkovine v prvi vrsti zavirajo prebavo in s tem podaljšajo občutek sitosti in posledično povzročijo manjši vnos hrane. Medtem ko so se začetne raziskave osredotočale na uspešnost hujšanja, je naslednji korak že dokazovanje, kakšen je pozitiven vpliv antagonistov receptorja GLP-1 na zniževanje srčno-žilnih obolenj. S tem bi se uporaba zdravil ne samo povečala, ampak bi bila lahko uporaba v prihodnje krita tudi s strani zdravstvenih zavarovalnic. 

Učinki zdravil se ne ustavijo le pri upočasnjeni prebavi. Raziskave kažejo, da uporaba vpliva tudi na možgane in na primer zmanjša skoke dopamina - hormona sreče - do česar pride na primer tudi pri uživanju sladkarij, prigrizkov, alkohola, nikotina pa tudi drog.

Čeprav si učinkovini semaglutide podjetja Novo Nordisk in tirzepatide, ki ga proizvaja Eli Lilly, šele utirata pot na področje hujšanja pa napori in strah pred "stranskimi učinki" niso neopaženi. Z vprašanji o morebitnih vplivih so se tako že začeli spopadati proizvajalci prigrizkov.

Sean Connolly, predsednik uprave Conagra Brands je na predstavitvi poslovnih rezultatov povedal, da bodo spremljali potrošnike in da so bili že v preteklosti pod pritiski glede vsebnosti maščob, kalorij ipd. Eden od potencialnih učinkov bi bilo količinsko zmanjšanje pakiranj, vendar se bodo temu prilagajali sproti.

Podoben komentar je dal tudi Pepsi, kjer se stalno prilagajajo trendom in spremljajo ravni vsebnosti soli, maščob, proteinov, sladkorja, velikosti pakiranj ter raziskujejo nove postopke proizvodnje in okuse. V skladu s tem se bodo tudi prilagoditi na morebitne učinke zdravil za hujšanje.

Manj zgovorni so bili pri podjetju Kellanova, ki GLP-1 zdravila uvršča med potencialne prihodnje vplive, ki jih bodo spremljali in se nanje primerno odzvali. Je pa verjetno prav omenjeno podjetje med najbolj izpostavljenimi v industriji. Kellanova je namreč nastala z delitvijo podjetja Kellogg na dva dela - WK Kellogg, ki proizvaja kosmiče, in Kellanova, ki obsega znamke različnih prigrizkov (na primer tudi Pringles). Vprašanja v zvezi z novim razredom shujševalnih zdravil in potencialnih učinkih so na zadnjih predstavitvah rezultatov dobili tudi Hormel Foods Corporation, Lamb Weston in Nestle.

 

 

Odgovori podjetij niso pomirili vlagateljev, njihov strah pred zmanjšano potrošnjo izdelkov se je pokazal skozi padajoče cene delnic v panogi. Da strah ni brez podlage, je potrdil tudi pogovor predsednika uprave podjetja Walmart. John Furner je opozoril, da opažajo, da so nakupne navade uporabnikov zdravil, kot sta Ozempic in Wegovy drugačne v primerjavi s splošno populaciji, in sicer kupujejo manj izdelkov in manj kalorij.

Pod pritiskom tudi zdravstvena podjetja

Negativnih učinkov ne čutijo le proizvajalci prigrizkov, ampak je strah vlagateljev moč čutiti tudi pri zdravstvenih podjetjih, ki delujejo na področju dialize. Novo Nordisk je namreč objavil, da testiranja kažejo, jemanje Ozempica pri diabetikih upočasnjuje napredek okvare ledvic. Novica bi potencialno lahko pomenila manj prihodkov za podjetja, kot so Fresenius Medical Care, DaVita, Baxter International in Outset Medical, ki s storitvami in napravami delujejo na dialize ledvic.

 

 

Študije pozitivnih in seveda tudi negativnih učinkov bodo še pokazale, kako "čudežna" so GLP-1 zdravila in kako daljnosežne bodo posledice uporabe za prehrambna podjetja in tudi druge panoge. Pozitivni učinki boljšega uravnavanja telesne teže bi se lahko pokazali na različnih področjih.

Analitik investicijske banke Jefferies Financial je z napovedmi šel celo tako daleč, da je ocenil, da bi lahko široka uporaba zdravil za hujšanje pomenila visoke prihranke tudi za letalske prevoznike. Če bi bil vsak potnik ameriškega prevoznika United Airlines lažji za 4,5 kilograma, bi se namreč stroški za gorivo znižali za 80 milijonov dolarjev letno.