Recesija v Sloveniji verjetno bo, pristanek naj bi bil mehak

Obstaja velika verjetnost, da bodo ZDA v četrtek razglasile tehnično recesijo, kar pomeni skrčenje realnega BDP v dveh zaporednih četrtletjih. Direktor nemškega inštituta Ifo Clemens Fuest meni, da je Nemčija na robu recesije. Enakega mnenja je tudi slovenski ekonomist dr. Jože P. Damijan. "Nemčija bo padla v recesijo ne glede na to, kaj se bo zgodilo z dobavami plina. Glavni razlogi so padec domačega in tujega povpraševanja, visoki pritiski na cene in težave v dobavni verigi," je komentiral za Bloomberg Adria. Kaj pa Slovenija?

Tudi v Sloveniji nekateri kazalci kažejo na upad gospodarske aktivnosti, opozarja Damijan. "Indeks nabavnih menedžerjev v juliju znaša 36,6 točke in je že drugi mesec zapored krepko pod mejo 50 točk. Indeks novih naročil se je znašel na najnižji točki in znaša 25,5 točke (junija 34,7), medtem ko je indeks proizvodnih aktivnosti na najnižji ravni v zadnjih 31 mesecih in znaša 31,7 točke (junija 34,1)."

STA

Razlogi za to naj bi bili podobni kot v Nemčiji, situacija v največjem evropskem gospodarstvu pa bo zagotovo negativno vplivala na stanje v Sloveniji. A ne tako zelo, kot je to veljalo včasih.

"Nismo več tako odvisni od Nemčije," meni gospodarski analitik Goran Novković. "Veliko investicij v zadnjem desetletju je šlo v Srednjo in Jugovzhodno Evropo, od višegrajskih držav do Romunije in Bolgarije, tudi v Slovenijo. Gospodarstva so postala bolj robustna in manj odvisna od Nemčije," je dejal za Bloomberg Adria.

Recesija v Sloveniji bo blažja kot drugod

Če je bolj ali manj že jasno, da razvita gospodarstva čaka recesija, je glavno vprašanje postalo, ali bo pristanek mehak ali trd. Novković je glede Slovenije optimističen. "Podjetniki so po naših podatkih dokaj optimistični. Slovenska podjetja so zadolžena manj od povprečja EU. Imamo robustno gospodarstvo in robustne banke, precej bolj kot leta 2008."

Osebni arhiv

Pri tem opozarja, da bo za preživetje podjetij ključno – bolj od strateškega upravljanja – upravljanje s tveganji, kar slovenska podjetja obvladajo.

Novković poudarja tudi, da bo pomembno, kako bomo amortizirali zgodbo s socialnega vidika. "Plače se bodo morale dvigniti, a ne preveč, ker bi to pomenilo dodaten inflacijski pritisk."

Svojo vlogo bo morala odigrati tudi politika, meni Novković, ki vidi grožnjo v novih oziroma višjih davkih. "Če bo vlada realizirala zaveze iz koalicijske pogodbe in dvignila davke, bi to lahko pomenilo dodaten padec gospodarske aktivnosti in bo pristanek trši."

Situacija se lahko hitro popravi, če se reši ukrajinska kriza

Najpomembnejša neznanka za gospodarsko situacijo v Evropi je, kdaj se bo končala vojna v Ukrajini, meni dr. Rasto Ovin, dekan fakultete Doba. "Razplet vojne v Ukrajini je ključen za stabilizacijo energetskega trga. Predvsem Nemčija ima probleme z energetiko. Zapirali so nuklearke, energija iz obnovljivih virov je nezanesljiva. Kurijo premog, ker ni ruskega plina. Slovenska energetika je precej bolj odporna na takšne šoke," je dejal za Bloomberg Adria.

Osebni arhiv

Ključno prednost slovenskih podjetij Ovin vidi v njihovi dobri sposobnosti prilagajanja na krize in šoke. "Ozdravitev od pandemske recesije je bila hitra in močnejša od pričakovanj. Sedaj imamo visoko inflacijo, slovenska podjetja pa znajo dobro manevrirati na odprtem trgu s ciljem zmanjševanja tveganj in ščitenja svojih naložb. Prav odprtost našega gospodarstva bo ključna, da z malo bolečine prebrodimo recesijo," meni Ovin.

Da slednja pri nas ne bo tako huda, pripisuje tudi nizki brezposelnosti, ki naj ne bi občutno zrasla, kar je pomemben indikator pri določanju globine recesije.

Kaj pa drugod v Evropi?

"Najbolj bodo na udaru članice Evropske unije, ki so odvisne od uvoza energentov in od vzhodnih trgov. Višje cene uvoza se odražajo v višji inflaciji, poslabšanju pogojev menjave, šibkejšem evru in posledično zmanjšanju kupne moči potrošnikov," pojasnjuje dr. Anže Burger, izredni profesor za področje ekonomije na ljubljanski fakulteti za družbene vede.

FDV

"Višje obrestne mere bodo povzročile ohlajanje gospodarstva, zmanjšanje potrošnje in investicij, lahko pa celo pritiske finančnih trgov na fiskalno ranljive članice EU, kot je na primer Italija. Omejitev ponudbe energentov in višje cene le-teh lahko povzročijo resne zastoje v proizvodnji in še poglobijo težave v preskrbnih verigah in s tem ohranjajo visoke stopnje rasti cen," meni Burger.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar