Kako se na pomanjkanje plina pripravljajo slovenska podjetja

V nemški industriji podjetja zaradi visokih cen energije že zmanjšujejo ali celo zaustavljajo dele proizvodnje. Kako se z visokimi cenami energije borijo in na morebitne omejitve dobave plina pripravljajo v slovenski industriji? Kako odvisna je slovenska industrija od plina?

Plin za Ljubljanske mlekarne ključni energent

V Ljubljanskih mlekarnah so na plin vezani posredno. ''Za svojo proizvodnjo potrebujemo paro, da toplotno obdelamo mleko v postopkih pasterizacije in sterilizacije. Ključni energent za proizvodnjo pare pa je plin. Paro kupujemo pri Energetiki Ljubljana in jo v naši proizvodnji rabimo ves čas. V trenutku, ko je zmanjka, proizvodnjo ustavimo, nujno potrebna je za proizvodnjo čisto vseh naših izdelkov,'' pojasnjujejo.

''Neposredne zaloge nimamo, ker smo vezani na dobavitelja pare. Cena pare je vezana na borzno ceno plina, zaradi česar je trenutni strošek pare štirikratnik prejšnjega stroška, kar za nas predstavlja problem. V trenutku, ko bo dobava pare, ki jo nujno potrebujemo za predelavo surovega mleka v naše izdelke, prekinjena, bomo morali ustaviti proizvodnjo.''

STA

V podjetju računajo, da bo živilska industrija prva na prioritetni listi, če pride do težav z dobavo plina, in da z uporabo alternativnega energetskega vira dobava pare ne bo prekinjena. ''V primeru, da bo dobava plina prekinjena, obstaja rezervni scenarij. Dobavitelj lahko namreč kot energent za proizvodnjo pare uporabi kurilno olje. Če bo plina zmanjkalo, imajo kurilnega olja na zalogi za približno mesec dni. Problem pa bo nastal, če bo plina zmanjkalo za celotno Slovenijo, saj lahko pride do logističnega problema, takšnega, kot smo ga videli pred časom ob dvigu cen goriv.''

''Z istim problemom se soočajo tudi druge slovenske mlekarne. Morda imajo nekatere lastno proizvodnjo pare, a kolikor vem, so vse vezane na plin. Zato je za nas izjemno pomemben rezervni scenarij. Zaradi tega smo se na srečanju s sekretarjema z ministrstev za infrastrukturo in gospodarstvo dogovorili, da se bo naredila prioritetna lista za primer pomanjkanja energentov, na kateri bo živilska industrija prva v vrsti,'' pravi direktor Ljubljanskih mlekarn Tomaž Žnidarič.

Steklarna Hrastnik rezerv zemeljskega plina nima

Kako je v energetsko intenzivnem sektorju? V steklarstvu se pri taljenju stekla v večjih količinah uporabljata tako zemeljski plin kot električna energija. ''Zemeljski plin je za Steklarno Hrastnik ključni energent – celoten proizvodni proces je odvisen od zanesljive in redne dobave zemeljskega plina. V primeru zaustavitve dobave in večjih motenj obratovanja sistema plina bi bila Steklarna Hrastnik primorana zaustaviti celotno poslovanje podjetja, poslovna škoda bi bila nepopravljiva ter bi pod vprašaj postavila obstoj Steklarne Hrastnik.''

To bi pomenilo ogroženost več kot 600 delovnih mest namesto načrtovane širitve proizvodnje. Ob tem je na poslovanje Steklarne Hrastnik vezanih tudi nekaj manjših podjetij v okolici. Zato pričakujejo, da bo vlada podjetja, kot je Steklarna Hrastnik, uvrstila na prioritetno lestvico odjemalcev.

STA

Večjih motenj v dobavi ali nenadne prekinitve dobave ne morejo nadomestiti v kratkem času; tudi hiter preklop na uporabo drugih energentov zanje ni mogoč. Rezerv zemeljskega plina Steklarna Hrastnik nima. ''Pozorno spremljamo razmere in vse informacije, vezane na zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom, ter intenzivno iščemo alternativne rešitve. Vsekakor pa za uvedbo nadomestnih rešitev in s tem prilagoditev celotnega proizvodnega procesa potrebujemo minimalno šest mesecev – pri tem je seveda treba računati tako na visok finančni vložek za investicijo kot tudi na možnosti dobave alternativ in dobavne roke.''

''Energetsko intenzivna podjetja se že tako soočamo z učinkom dviga cen glavnih energentov v letu 2022. V našem podjetju dvig cen energentov trenutno rezultira samo za del nezakupljenih količin od načrtovane porabe. Kljub temu je bil v prvem polletju strošek plina ob 90-odstotnem zakupu za 1,3 milijona evrov oziroma za 43 odstotkov višji od načrtovanega,'' pojasnjujejo v steklarni.

Talum dodatno znižal proizvodnjo

''Ker so razmere na energetskem trgu vedno bolj ekstremne in pod takimi pogoji proizvodnja primarnega aluminija ni mogoča, smo bili v Talumu primorani dodatno znižati proizvodnjo v elektrolizi. V zadnjem tednu junija 2022 smo še dodatno zmanjšali število delujočih elektroliznih celic s 50 na 30 (od 160 elektroliznih celic). Pred tem smo proizvodnjo v elektrolizi zaradi energetske krize zmanjšali 1. novembra lani,'' so za Bloomberg Adria sporočili iz podjetja Talum.

''Kratkoročno v Talumu kot v večini industrije proizvodnje in predelave materialov ni mogoče preiti na nadomestne energente, ker ni na voljo primerne tehnologije. V primeru redukcije plina bomo primorani takoj dodatno omejevati proizvodnjo na področju predelave in reciklaže aluminija. V Talumu imamo sicer zakupljenih 70 odstotkov potrebnih količin zemeljskega plina do leta 2025. Zaradi narave proizvodnega procesa ne moremo zakupiti celotne količine – kvartalno zakupujemo dodatne količine zaradi trapeznega odjema. Te cene so tudi do petkrat višje.''

Poudarjajo še, da je proizvodnja in predelava materialov ključnega pomena za oskrbo v EU, saj potreba po materialih raste – po aluminiju od pet do sedem odstotkov letno. ''Opozarjamo, da smo v Evropi od štirih milijonov ton letne proizvodnje aluminija od oktobra 2021 zaradi visoke cene električne energije izgubili 1,1 milijona ton aluminija, medtem ko vsi ostali proizvajalci izven Evrope proizvodnjo povečujejo, ker energetske draginje ne čutijo.''

V Talumu še pravijo, da so med desetimi odstotki najbolj učinkovitih proizvajalcev aluminija in aluminijevih izdelkov. ''Prostora za izboljšave v tej smeri, kakor tudi v smeri izrabe odpadne toplote, kjer že danes vso uporabno odpadno toploto vračamo nazaj v proces ali jo uporabljamo za pripravo tople sanitarne vode, praktično ni.''

Skupina SIJ zmanjšuje porabo plina

V skupini SIJ električna energija in zemeljski plin predstavljata večino energetskih stroškov. Zato delajo vse za zagotavljanje nemotenega proizvodnega procesa. ''Del potrebne energije imamo že zakupljen in v skladu s strategijo še naprej zakupujemo energente tudi za prihodnja leta. Glede dobave zemeljskega plina smo ves čas v stiku z našim dobaviteljem, s katerim imamo sklenjeno dolgoročno pogodbo in ki zaenkrat zagotavlja nemoteno preskrbo s plinom. Verjamemo, da bo še naprej tako,'' meni Slavko Kanalec, izvršni direktor za proizvodnjo, tehnologijo in investicije v skupini SIJ.

STA

Verjamejo, da v primeru morebitnih redukcij dobave plina iz Rusije takojšnjega vpliva na pomanjkanje plina ne bo, ob nedavnih usmeritvah EU in z uveljavitvijo solidarnostnega mehanizma pa bi kot industrija ključnih surovin ostali med prejemniki plina.

''V zadnjih letih smo na področju zemeljskega plina že uresničili projekte, s katerimi smo znatno zmanjšali porabo zemeljskega plina. Z dodatnimi intenzivnimi vlaganji pa bomo do leta 2030 porabo zemeljskega plina v celotnem proizvodnem procesu prepolovili. Že več mesecev se intenzivno posvečamo in proučujemo možnosti, kako zemeljski plin nadomestiti z utekočinjenim zemeljskim ali utekočinjenim naftnim plinom. Pri tem ne gre samo za tehnični in logistični izziv, ampak tudi zahteven upravni postopek za pridobitev okoljskega dovoljenja.''

V Salonitu Anhovo uporabljajo manj plina

''Med gorivi, ki jih v Salonitu Anhovo uporabljamo pri proizvodnji cementa, je v manjši meri tudi zemeljski plin. Analiziramo možnosti zamenjave zemeljskega plina z drugimi energenti. Končno odločitev bomo sprejeli ob koncu remonta plinovoda Severni tok 1,'' so sporočili iz Salonita Anhovo.

Razvojni načrti podjetja vključujejo uporabo lastnih obnovljivih virov energije. ''Do leta 2025 želimo okoli eno tretjino električne energije, ki jo potrebujemo za proizvodni proces, zagotoviti iz lastnih obnovljivih virov energije. V obratovanju že imamo tri sončne elektrarne s skupno močjo 2,23 megavata. Do konca letošnjega leta načrtujemo širitev postavitve sončnih elektrarn na inštalirano moč 3,7 megavata. Poleg tega načrtujemo tudi uporabo odpadne toplote za proizvodnjo električne energije.'' Ves čas iščejo načine za povečevanje energetske učinkovitosti proizvodnega procesa, trenutna situacija pa je aktivnosti na tem področju še pospešila.

Cinkarni Celje bi veliko škodo povzročila ustavitev sredi zime

V Cinkarni Celje trenutno kurilnega olja ne morejo uporabiti kot nadomestka plina. ''Tudi s predelavami tehnično in prostorsko na vseh pozicijah ta možnost ne obstaja. Na ključni poziciji peči, v katerih kalciniramo naš material, je zamenjava možna in se nanjo tudi pripravljamo.'' Med največjimi problemi omenjajo dolge dobavne roke in čas za pridobivanje potrebnih dovoljenj.

''Zamenjava energenta na tej poziciji bi nam omogočila proizvodnjo v primeru delnih redukcij. V primeru večjih ali popolnih redukcij dobave plina pa proizvodnja ne bo možna – ustavljanje proizvodnje traja najmanj 14 dni, enako tudi ponovni zagon. Ustavitev sredi zime bi povzročila velike težave in materialno škodo, tudi zaradi zmrzovanja zastalega materiala v proizvodni liniji,'' sporočajo v Cinkarni Celje.

Goodyear brez motenj v oskrbi

Goodyear v primeru kratkoročnih motenj pri oskrbi z zemeljskim plinom v proizvodnih obratih načrtuje prehod z zemeljskega plina na alternativne energente. ''Navedeni načrt, skupaj z drugimi ukrepi, je del našega procesa načrtovanja neprekinjenega poslovanja, s pomočjo katerega določamo in ocenjujemo potrebne premostitvene aktivnosti in uvajamo rešitve, ki nagovarjajo trenutne izzive. Doslej smo uspešno ublažili vse izzive, s katerimi se soočamo, in v nobeni od naših tovarn ni prišlo do motenj v oskrbi,'' so zapisali v podjetju.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar