Poslanci soglasni: Ponedeljek bo dela prost dan, gospodarstvo proti

Poslanci so na glasovanju z 79 glasovi za in brez glasu proti sprejeli novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki med drugim določa, da bo ponedeljek, 14. avgust dela prost dan, kot je že napovedal premier Robert Golob. Razglasil ga je za dan solidarnosti, ko naj bi Slovenci pomagali pri sanaciji škode po poplavah. Nekaj dvomov o tem se je porodilo že v sami koaliciji, odkrito pa so temu v razpravi nasprotovali obe opozicijski stranki. Prav tako so na negativne posledice opozorile vse gospodarske zbornice. 

Da bi odprli pot hitrejši uveljavitvi novele zakona, je sedaj pričakovati sejo državnega sveta, na kateri se bodo navzoči po pričakovanjih odrekli odložilnemu vetu. Potem pa bodo poslanci v četrtek sprejeli še odlok, da na novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč ni mogoče razpisati zakonodajnega referenduma.

Največ dilem so opozicijski poslanci imeli prav na nov, začasni praznik. V opozicijskih strankah bi namesto dela prostega dneva raje videli, da ponedeljek ostane normalen delovni dan, plače vseh zaposlenih za ta dan pa bi se namenilo za pomoč prizadetim v ujmi. V NSi so zato predlagali dopolnilo, s katerem bi se vsi zaposleni odpovedali dnevnemu neto zaslužku. Po prvih izračunih bi se s temu lahko zbralo okrog 54 milijonov evrov, je pojasnil poslanec Matej Tonin. 

"Delovno aktivnih je okrog 900 tisoč ljudi in vse je nemogoče spraviti v enem dnevu na teren, zato se bo žal ta dan solidarnosti izrodil in ne bo dosegel svojega namena," je prepričan Tonin. Plastično je predstavil, da bi z zbranimi sredstvi lahko postavili 180 novih hiš ob predpostavki, da hiša stane 300 tisoč evrov. 

'Solidarnostni sklad se ne da ustanoviti čez noč'

Koalicija se je strinjala, da je ideja dobra, a težava je po njihovem mnenju sama izvedba. "Ukrep trenutno ni izvedljiv. Med drugim zadeve pri vzpostavitvi solidarnostnega sklada še niso tako daleč, da bi se sredstva sploh lahko kam nakazalo," je pojasnila poslanka Svobode Lucija Tacer.

Kot je dodala, dejansko vlada ne more obvezovati delodajalce, kam bodo nakazovali plače, še posebej pa brez privolitve delavcev. "Takšno rešitev načeloma vidimo kot eno potencialno možnost in bomo v prihodnosti iskali tudi rešitve v tej smeri," je dejala Tacer.

V razpravo se je oglasil tudi finančni minister Klemen Boštjančič, ki je med drugim poudaril, da naslednje leto prihajajo fiskalna pravila, ki jih vlada namerava spoštovati. "Hkrati pa nameravamo zagotoviti dovolj sredstev za sanacijo največje nesreče v zgodovini Slovenije - pravno in finančno je to precej zapleteno, zato se tega ne da narediti čez noč," je bil jasen Boštjančič. V tem kontekstu nameravajo ustanoviti poseben sklad, ki bo izven proračunski sklad, zato pa bo morala k njegovi ustanovitvi soglasje dati tudi Evropska komisija. 

Gospodarske zbornice proti

Proti novemu prazniku so tudi vse tri gospodarske zbornice. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) za 14. avgust predlagajo izredni dopust delavcev in samozaposlenih, ki bodo pomagali pri obnovi škode zaradi poplav. Strošek izrednega dopusta delavcev in samozaposlenih, ki bi pomagali pri sanaciji škode, pa naj v celoti prevzame država, so sporočili iz OZS.

"Pomoč ljudem v stiski podpiramo vsi, vendar pa dela prost dan za zaposlene v vsej državi ne bo prinesel želenih učinkov," so ocenili na OZS. Obrtniki in podjetniki ob tem opozarjajo, da imajo na ta dan že vnaprej načrtovano delo, naročene stranke, prevozniki morajo dostaviti blago in tako dalje.

Tudi trgovinska zbornica Slovenije (TZS) ne podpira določitve 14. avgusta za dela prost dan. Če bo parlament danes takšno odločitev vseeno sprejel, TZS predlaga, da država podjetjem pokrije stroške iz naslova dela za ta prost dan oziroma se odpove vsaj dajatvam (prispevki, dohodnina).

"Takšen ukrep bi zagotovo vsem podjetjem naložil še dodatne stroške in še otežil pretok v dobavnih verigah. Številna podjetja, med katerimi so tudi trgovska, že danes v različnih oblikah pomagajo vsem prizadetim," pravijo predstavniki trgovcev. "V tem trenutku je ključnega pomena, da se gospodarstvu omogoči, da posluje v polnem obsegu."

O smiselnosti ukrepa dvomijo tudi v Gospodarski zbornici Slovenije. Pravijo, da razumejo dobronamernost predloga, ki bi prizadetim omogočil, da lahko podaljšan konec tedna izkoristijo za odpravljanje posledic poplav, a opozarjajo, da bodo hkrati s tem podjetja, tudi tista, ki so prav tako utrpela nekaj škode v poplavah, imela dodatne stroške.

Dela prost 14. avgust le leta 2023?

Glede na dopolnilo k noveli zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki ga poslanci sprejemajo danes, bo 14. april dela prost dan le letos, saj gre za začasen ukrep.

Kot smo poročali včeraj, gre po mnenju strokovnjaka Ivana Kranjca za populističen ukrep, ki deluje všečno, a bo zelo verjetno nočna mora za delodajalce, saj bo v tem primeru manjkala zakonska podlaga za odsotnost delavcev in obračun plač.

"Gibanje Svoboda je pred volitvami neprestano kritiziralo vlado Janeza Janše na račun njenega vladanja mimo zakonov z odloki, zdaj pa Golobova vlada počne iste stvari, ko določa proste dneve z uredbami," je povedal Kranjec.

Dopolnjeno s izidom glasovanja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar