TOP 5 novic za začetek dneva: Zadnje ure premirja?

Dobro jutro! Vojni na Bližnjem vzhodu ni videti konca. Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljkovem telefonskem intervjuju dejal, da premirje, ki ga je napovedal 7. aprila, poteče "v sredo zvečer po washingtonskem času" – kar bi morda pomenilo več časa za pogajanja. Vendar je predsednik tudi dejal, da je zelo malo verjetno, da bi ga podaljšal, če do takrat ne bo dosežen dogovor.

"Ne bom se pustil prenagliti v sklenitev slabega dogovora. Imamo ves čas na svetu," je dodal predsednik ZDA.

V intervjuju je Trump ponovil, da bo Hormuška ožina za zdaj ostala blokirana, in dejal, da "si Iranci obupno želijo, da se odpre. Ne bom je odprl, dokler ne bo podpisan dogovor." Iran je prej dejal, da bo odprl ključno plovno pot za oskrbo z energijo za mednarodni ladijski promet, vendar je to odločitev preklical zaradi Trumpove zavrnitve, da bi sledil temu zgledu.

ZDA bodo v četrtek gostile drugi krog pogovorov med Libanonom in Izraelom, je potrdilo ameriško zunanje ministrstvo. Pogovori, ki bodo potekali na State Departmentu, bodo prvi med stranema, odkar je prejšnji teden začelo veljati krhko premirje med šiitskim gibanjem Hezbolah in Izraelom, poročajo ameriški mediji.

Izračuni: koliko in komu bi prinesla uvedba razvojne kapice

Predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki ga pripravljajo stranke tretjega političnega stebra (NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resni.ca), predvideva, da se za del bruto plače nad 7.500 evri ne bi več plačevali socialni prispevki. V praksi to pomeni, da bi se obremenitev dela na najvišjih plačah znižala, vendar ne brez posledic za javne finance. 

Davčni strokovnjak pri CMS Equity Ivan Kranjec v svojih izračunih opozarja, da bi država sicer pobrala manj prispevkov, a bi se zaradi višje davčne osnove povečal priliv iz dohodnine. Kljub temu bi skupni učinek pomenil razbremenitev zaposlenega in delodajalca, saj bi se strošek dela znižal, neto plača pa povečala.

EURIBOR vse višji, potrošniška posojila pa so se pocenila

Medbančna obrestna mera EURIBOR je v zadnjem mesecu krepko poskočila. Zaradi vojne v Iranu se povečujejo tveganja za upočasnitev gospodarske rasti in pospešitev inflacije, kar krepi pričakovanja, da bo Evropska centralna banka (ECB) letos znova zvišala ključne obrestne mere. Kako se rast EURIBOR kaže na višinah obrestnih mer potrošniških posojil?

Preverili smo ponudbo slovenskih bank. "Najeli" smo sedem tisoč evrov potrošniškega posojila z odplačilno dobo petih let.

V Sloveniji narašča število tujih študentov: so ti "skriti potencial" trga dela?

Število tujih študentov v Sloveniji v zadnjih letih narašča. Njihov delež med vsemi študenti terciarnega izobraževanja je leta 2025 po podatkih Sursa znašal 14,5 odstotka. Največji delež – kar 25,4 odstotka – pa jih je v programih doktorskega študija.

Delež tujih študentov čedalje bolj zrcali delež tujih delavcev v Sloveniji. Lani je po podatkih Sursa namreč bilo že 16 odstotkov vseh delovno aktivnih tujcev. "Trend v zadnjih letih narašča, podobno kot na rednem trgu dela," pojasnjujejo pri e-Študentskem servisu.

Slovenija za hitrejši razvoj čipov

Svetovni trg polprevodnikov naj bi do leta 2030 presegel vrednost 1.000 milijard ameriških dolarjev. Da bi spodbudila razvoj industrije čipov, je slovenska vlada sprejela program za razvoj čipov in polprevodniških tehnologij do leta 2030, ki je osnova za pospešitev raziskav in inovacij na ključnem področju sodobnega gospodarstva. Program je pripravila in uskladila strokovna delovna skupina, v kateri so sodelovali predstavniki industrije, univerz in odločevalci. Za izvedbo programa in popoln zagon dejavnosti je potrebnih približno 160 milijonov evrov.

A Marko Topič, dekan Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, je v pogovoru za oddajo Start na televiziji Bloomberg Adria dejal, da verjame, da bo vložkov še več, saj program predvideva tako javna kot zasebna vlaganja. Strateške usmeritve se nanašajo na področje raziskav in razvoja, na področja, kjer "smo najboljši in najkonkurenčnejši, hkrati pa pokrivamo tudi inovacijski segment na področju celotne vertikale dobavnih verig", tako pri načrtovanju integriranih vezij kot pri pilotskih linijah v Evropi. Hkrati načrtujejo krepitev gospodarstva na področjih, kjer podjetja že sodelujejo. 

Najbolj brano

Individualni naložbeni račun: do katere starosti se ga splača odpreti?

Koliko denarja moram vložiti, da lahko živim od dividend

Vroča dražba na Obali: za kvadrat stanovanja skoraj sedem tisočakov

V Sloveniji sledi zategovanje pasu? Poročilo Fiskalnega sveta vključuje tudi opozorila

Kako Xi kitajski industrijski imperij gradi z evropskimi potrošniki

Danes spremljamo

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) bo danes predstavila svojo spomladansko gospodarsko napoved in podrobneje osvetlila pričakovane trende do konca tega leta. Januarja je zbornica za letos napovedala 2,4-odstotno krepitev BDP, nova napoved bo skoraj gotovo nižja. Ob tem so v GZS pripravili več scenarijev učinkov vojne na Bližnjem vzhodu.

Surs bo objavil indekse cen industrijskih proizvodov. O poslovanju bodo poročali UnitedHealth, BHP in RTX.

V Združenem kraljestvu bodo objavili podatke o brezposelnosti.

Inštitut Zew bo objavil gospodarsko razpoloženje. V ZDA bodo objavili podatke o maloprodaji.