.webp){kind=icon}
Tople zime, pomanjkanje snega, večmesečno zaprtje zaradi epidemije koronavirusa in sedaj še višje cene energentov. To je le nekaj težav, ki pestijo slovenske smučarske centre. Novi predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Boštjan Paradiž je za Bloomberg Adria ocenil, da razmere za slovenska smučišča niso rožnate.
Sezona se je začela v prvih dneh decembra, a je nato kmalu prišla otoplitev, ki je pobrala večino snega, ki je bil proizveden z drago električno energijo. Prav izdelava kompaktnega snega predstavlja vse večje breme za smučišča. Posledično imajo podjetja več finančnih težav, saj so računi za elektriko vse višji; nekatera smučišča so morala med sezono tudi zapreti vrata.
Da bi jim pomagali, so na ministrstvu za gospodarstvo na lanskem javnem razpisu podprli investicije v deset pozitivno ocenjenih smučarskih središč oziroma gorskih centrov v Sloveniji. Odobrili so 63,4 milijona evrov financiranja. Na ministrstvu, ki ga vodi Matjaž Han, so za Bloomberg Adria pojasnili, da so vlaganja namenjena prav krepitvi odpornosti nosilnega turističnega produkta "počitnice v gorah in outdoor" z nadgradnjo in prestrukturiranjem slovenskih gorskih centrov v celoletna gorska središča za aktivni oddih.
Preberi še
Turistične destinacije odlično obiskane, kaj bo med počitnicami
Slovenske destinacije so bile v času božično-novoletnih praznikov skoraj polno zasedene, tako s strani domačih kot tujih gostov. Kaj pričakuje turizem v času prihajajočih zimskih počitnic?
04.01.2023
Država prodaja zaseženo kočo na Voglu, a na kupca preži več pasti
Koča Zala, za najem katere je treba odšteti več sto evrov dnevno, je na prvi pogled zanimiva naložba, a na kupce preži več pasti.
05.01.2023
Kako lahko Slovenci nekaj dni brezplačno smučajo na Jahorini
Smučišče Jahorina se s sporazumom povezuje s smučišči iz Slovenije in nudi tri dni brezplačne smuke.
16.12.2022
Pojasnjujejo, da želijo spodbuditi prehod z zgolj ciljnega na celoletni turizem. Tako bi bilo delovanje središč manj odvisno zgolj od uspešnosti zimske sezone in bi bilo v prihodnje lahko odpornejše na tako tople zime, kot smo ji priča letos.
Odobreno financiranje sicer pomeni najvišjo možno višino sredstev države v celotni investiciji, ki so bila odobrena in so na voljo za kritje upravičenih stroškov investicije. Dejansko izplačana sredstva se na koncu lahko razlikujejo od odobrenih sredstev, torej lahko konec koncev centri prejmejo tudi manj. Sredstva bodo namreč izplačana ob zaključevanju investicije na podlagi dejansko potrjenih upravičenih stroškov investicije.
V Sloveniji je v skladu z zakonom opredeljenih 13 gorskih centrov, od katerih se jih je 12 prijavilo na razpis. Med dvema centroma, ki sredstev nista dobila, je tudi Kanin. Kot je jeseni pojasnil minister Han, projekt občine Bovec ni bil pripravljen v skladu z razpisom oziroma ni izpolnjeval vseh pogojev. Je pa občina prejela tudi 457.452,36 evra za sofinanciranje vzdrževalnih del na objektih in napravah za umetno proženje snežnih plazov, ki so predstavljali resno nevarnost na Kaninu.
Čas za izvedbo projektov do konca leta
"Vsi smo v pripravi dokumentacije, večina gradbenih dovoljenj je pridobljena. Te projekte bo treba končati do konca leta, saj gre za evropska sredstva, katerih poraba je vezana na končanje v letošnjem letu," je potek izvedbe projektov, ki so sofinancirani z evropskimi sredstvi, komentiral Paradiž.
To sicer ni edina pomoč države smučiščem. Na podlagi Zakona o žičničarstvu, s katerim država sofinancira financira vzdrževanje in varno delovanje naprav, so lani smučišča prejela 1,70 milijona evrov, je pojasnil Paradiž, letos pa se smučišča nadejajo, da bo teh sredstev več. Za natančne podatke o tem, koliko pomoči so prejela posamezna smučišča, smo zaprosili ministrstvo za infrastrukturo, a njihov odgovor še čakamo.
Depositphotos
Kdo je imel največ težav?
Večina smučišč deluje v okviru družb, ki so prejela več milijonov evrov pomoči in ki združujejo tudi hotele in gostišča v njihovi bližini. Medtem ko je bilo najslabše prvo koronsko leto, tj. leto 2020, ko so vsa središča razen enega beležila čisto izgubo, so bili rezultati boljši leta 2021. To leto so vsa končala z vsaj minimalnim čistim dobičkom, a velja izpostaviti, da gre za leto, ko je država domači turizem izrazito spodbujala s turističnimi vavčerji in tako skušala turiste prepričati, da denar za dopust in izlete porabijo doma.
Med prejemniki pomoči je imela v zadnjih štirih letih glede na podatke, dostopne prek baze Ajpesa, največ čiste zgube družba Golte. Vodstvo družbe je izgubo pripisovalo padcem prihodkov zaradi slabih zimskih sezon in manjšega števila dni, ki so omogočali smučanje. Negativen trend jim je uspelo obrniti šele leta 2021.
Direktorica družbe Suzana Srdić je pred začetkom zimske sezone za Slovensko tiskovno agencijo (STA) pojasnila, da je lanska poletna sezona pustila grenak priokus zaradi visokih cen energentov in tehničnih težav nihalke, zaradi česar so imeli manj obiskovalcev. Njihovi družbi je pogodba za zakup elektrike potekla konec leta 2021, zato so že prek poletja čutili vpliv enormnih cen in se borili z njimi. Avgusta so plačevali celo tisoč evrov na megavatno uro; takšne razlike v ceni je skozi poslovanje nemogoče nadomestiti, je poudarila Srdić.
