Državni prevzemi so bolj izjema kot pravilo

Po večletnih naporih za privatizacijo državnega premoženja (od katerih niso bili vsi uspešni), je letošnje krizno leto – še eno v vrsti – v ospredje postavilo državno upravljanje ključnih podjetij. A v dolgoletnem trendu število državnih naložb upada, v porastu pa so tuje neposredne investicije.

Vlada se pripravlja na dokapitalizacijo trgovca s plinom Geoplin, ki ima zaradi visokih cen plina in sočasne vladne uredbe o zamrznitvi cen za gospodinjstva likvidnostne težave. Nekaj prahu je dvignila tudi morda preuranjena zamisel ministra za infrastrukturo Bojana Kumra o povečanju državnega deleža v Petrolu. Nedavno je vlada prevzela tudi večinski lastniški delež v družbi Sava.

"Do sedaj smo bili priča trendu privatizacije državnih podjetij (z izjemo reševanja finančnega sektorja in posameznih družb ter v prejšnjem tednu zaključenega prenosa delnic Save), zdaj pa se je kar naenkrat pojavila ideja o nacionalizaciji podjetij – včasih tudi nepotrebno skupaj s strahom pred socializmom – in nacionalnem interesu," nam je povedala Saša Sodja, partnerica pri odvetniški pisarni CMS Reich-Rohrwig Hainz.

Nacionalizacija energetike le začasen ukrep

Državni prevzem Geoplina oziroma dokapitalizacija – ki ne pomeni nujno povečanja lastniškega deleža, opozarja Sodja – je le eden v vrsti ukrepov, ki jih sprejemajo evropske države v odziv na energetsko krizo v luči rusko-ukrajinske vojne. Nemčija je nacionalizirala plinskega velikana Uniper, Francija pa trgovca z elektriko EDF. Slovaška si s spremembo zakonodaje odpira pot za nacionalizacijo strateških podjetij, v Združenem kraljestvu želijo energetski sektor nacionalizirati do konca leta 2024.

STA

Glavni razlog za državne prevzeme v energetskem sektorju je naloga države, da prebivalstvu zagotovi neprekinjeno oskrbo, meni Sodja. "Z vidika splošnega ekonomskega položaja prebivalstva je treba preskrbo zagotoviti tudi podjetjem ter ohraniti delovna mesta in kvaliteto življenja. V vsakem primeru pa gre – vsaj zaradi omejitev s strani državnih pomoči – za prevzem z začasnim značajem."

Večina energetskih podjetij je že v državni lasti, prav tako kot operaterji električnega omrežja Borzen, ELES in SODO. Država je stoodstotna lastnica Gen energije in HSE, poleg tega ima v vsaki od petih elektrodistribucijskih družb (Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Primorska, Elektro Gorenjska in Elektro Celje) okrog 80-odstotni delež.

Vlada pod vodstvom premiera Roberta Goloba je v predlogu proračuna za potencialno dokapitalizacijo energetskih podjetij predvidela 750 milijonov evrov; zgornja meja za omogočanje likvidnosti Geoplina naj bi znašala 400 milijonov evrov.

SDH zmanjšuje število naložb, povečujejo se tuje investicije

Kljub kriznemu posredovanju v energetskem sektorju je dolgoletni trend nižanje števila državnih naložb. Leta 2015 je Slovenski državni holding (SDH) upravljal s 102 naložbama, ob koncu letošnjega leta le še z 68. Drži pa, da država ohranja lastniške deleže v podjetjih, ki so bili na seznamu za prodajo že v času vlade Mira Cerarja. V Telekomu Slovenije ima država še vedno dvotretjinski delež, tudi v Uniorju je največji lastnik s 45-odstotnim deležem.

Državni prevzemi podjetij ob dolgoletni politiki privatizacije niso pogosti. "Razen nakupa manjšinskega deleža v družbi Sava se drugih dejanskih prevzemov s strani države ne spomnim. Seveda so bili tudi primeri, ko je država (npr. DUTB) s konverzijo dolga v kapital prišla do lastništva, vendar so to čisto drugi primeri z drugačno logiko. Omenjena transakcija pa je bila z vidika države povsem logična, saj je država v Savi že bila največji posamični lastnik in je z nakupom zgolj konsolidirala lastništvo," meni partner in vodja finančnega svetovanja pri podjetju KPMG Boštjan Malus.

Medtem se vztrajno krepijo tuje neposredne investicije v Sloveniji, ki so v letu 2020 po podatkih statističnega urada znašale 35,8 odstotka bruto domačega proizvoda. Med bolj odmevnimi prevzemi slovenskih podjetij s strani tujih kupcev sta bili letošnji prodaji Pipistrela in Interblocka.

Tujim investitorjem je bilo v letu 2021 izplačanih 1,1 milijarde evrov dobičkov, kar je dobra polovica več kot leto prej. Največja vlagateljica je bila Avstrija s četrtinskim deležem, sledili so Luksemburg z 12 odstotki, Hrvaška s slabimi desetimi odstotki in Nemčija z osmimi odstotki, kažejo podatki Banke Slovenije.

Slovenska prevzemna zakonodaja primerljiva s tujino

V Sloveniji prevzeme in združitve podjetij urejata Zakon o prevzemih (ZPre) in Zakon o gospodarskih družbah (ZGD), pravna ureditev pa je primerljiva z ostalimi državami članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Evropske unije (EU), menita sogovornika.

"Naša zakonodaja je usklajena z evropskimi uredbami, saj sta tako ZGD kot ZPre praktično kopija nemške zakonodaje," pravi Malus. "Z vidika finančnega svetovalca lahko rečem, da pomanjkljivosti v prevzemni zakonodaji, ki bi odganjale investitorje, ne vidimo oziroma se s tem nismo srečali."

STA

 

Kot potencialno oviro pri tujih neposrednih investicijah navaja le zakon o interventnih ukrepih v času covida-19, ki določa, da je za prodajo strateškega premoženja potrebno soglasje pristojnega ministrstva, pri tem pa strateško premoženje definira tako široko, da bi vanj lahko spadal večji del slovenskih podjetij.

"Tudi druge države članice EU so uvedla takšne omejitve, vendar so jih omejile na vlagatelje izven EU, pri nas pa veljajo za katere koli fizične ali pravne osebe izven Slovenije. Kolikor je nam znano, ministrstvo ni zavrnilo še nobene transakcije, je pa to vsekakor še ena birokratska zadeva, na katero morajo misliti investitorji," je dejal.

Manjše birokratske ovire v zakonodaji izpostavlja tudi Sodja, poleg omenjenih pregledov neposrednih tujih investicij še potrdila, ki so potrebna za prenos deležev v družbah z omejeno odgovornostjo in v tujini pogosto ne obstajajo, ter vedno ostrejšo politiko poznavanja strank.

"Vedeti je treba, da si tako kupci kot prodajalci zaradi negotovosti želijo čimprej zaključiti transakcijo. Čakanje na odločbo o odobritvi transakcije, čeprav gre le za formalnost, ni zaželeno, kazni pa so visoke," pravi.

Zakonodaja ni ovira za tuje investicije, majhnost trga pač

"Ne verjamem, da bi bili zakonodaja o prevzemih (tako v smislu zakona o prevzemih kot tudi širše zakonodaje o gospodarskih družbah) in davčna ureditev odločujoč faktor pri odločanju tujih družb o investiciji v Slovenijo," pravi Sodja.

Kar zavira tuje neposredne investicije, ni prevzemna zakonodaja, temveč velikost družb oziroma transakcij, dodaja Malus. "Manjše transakcije prinašajo manjši donos in so posledično za tuje investitorje manj zanimive. Zaradi velikosti slovenskega gospodarstva je tudi potencial rasti pomembnega dela našega gospodarstva dokaj omejen, kar še dodatno znižuje zanimanje tujih vlagateljev. Potem je tukaj še davčna zakonodaja z visoko obdavčitvijo plač, ki je ena od najvišjih v EU."

Postopkom pri prevzemih bi prav prišla tudi digitalizacija, ki bi lahko odpravila nekatere formalne ovire pri sklepanju transakcij; pozitiven premik bi predstavljalo sklepanje transakcij na daljavo s pomočjo informacijske tehnologije. "Včasih je kar boleče obveščati stranke o tem, kakšna vsa potrdila in pooblastila potrebujejo ter v kakšni obliki jih morajo pridobiti pred zaključkom transakcije," pove Sodja. Pri davčni zakonodaji po njenem mnenju bolj kot sama obdavčitev dela ovire predstavljajo dolga pot skozi sodne in regulatorne mline ter vsakoletne spremembe pravil.

"Če je davčno okolje nepredvidljivo, se investitorji državi raje izognejo, pa čeprav jih ta vabi z različnimi olajšavami," zaključi.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar