Povprečna neto plača 1.681 evrov, a večina ostaja pod povprečjem

Povprečna plača v Sloveniji se je maja glede na april nekoliko znižala, vendar je ostala precej višja kot pred letom dni. Povprečna bruto plača je maja znašala 2.682,36 evra, povprečna neto plača pa 1.680,80 evra, kažejo končni podatki Statističnega urada RS (Surs).

V primerjavi z aprilom sta se povprečna bruto in neto plača znižali za 0,5 odstotka nominalno, realno, torej ob upoštevanju inflacije, pa za en odstotek.

Na letni ravni je rast ostala izrazitejša. Povprečna bruto plača je bila maja v primerjavi z istim mesecem lani višja za 6,9 odstotka nominalno oziroma 3,2 odstotka realno. Povprečna neto plača se je v istem obdobju zvišala za 5,6 odstotka nominalno oziroma 1,9 odstotka realno.

Plače nižje v zasebnem sektorju, v javnem rahlo višje

Mesečni padec plač je izviral predvsem iz zasebnega sektorja. Tam je bila povprečna bruto plača maja za 0,8 odstotka nižja kot aprila. V javnem sektorju je medtem rahlo zrasla, za 0,1 odstotka, v institucionalnem sektorju država pa za 0,3 odstotka.

Najvišje povprečne plače so bile maja izplačane v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, kjer je povprečna bruto plača znašala 3.571,28 evra, neto pa 2.160,04 evra.

Skoraj enako visoke so bile plače v dejavnostih, povezanih s telekomunikacijami, računalniškim programiranjem, svetovanjem, računalniško infrastrukturo in drugimi informacijskimi storitvami. Tam je povprečna bruto plača znašala 3.565,27 evra, neto pa 2.171,90 evra.

Najnižje plače so bile v nastanitvenih in gostinskih dejavnostih, kjer je povprečna bruto plača znašala 2.011 evrov, neto pa 1.295,86 evra, ter v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, kjer je bruto plača znašala 2.011,99 evra, neto pa 1.293,74 evra.

Osnovna plača predstavlja manj kot 70 odstotkov bruto plače

V strukturi povprečne bruto plače je maja največji delež predstavljala osnovna plača, in sicer 68,9 odstotka. Sledili so dodatki s 13,1 odstotka, nadomestila plače v breme delodajalca z 12,4 odstotka, del plače za delovno uspešnost s 5,4 odstotka in plačila za poslovno uspešnost z 0,2 odstotka.

Delež dodatkov je bil največji v rudarstvu, kjer je znašal 21,4 odstotka bruto plače. Delež nadomestil plače, ki bremenijo delodajalca, je bil najvišji v zdravstvu in socialnem varstvu, pri 17,7 odstotka, delež plače za delovno uspešnost pa v izobraževanju, pri 9,7 odstotka.

Če bi bile vse osebe, zaposlene pri pravnih osebah, ki so prejele plačo oziroma nadomestilo plače v breme delodajalca, preračunane na polni delovni čas, bi povprečna bruto plača za maj znašala 2.710 evrov.

V tem primeru bi 64,7 odstotka zaposlenih prejelo bruto plačo, nižjo od povprečne. Polovica zaposlenih bi prejela bruto plačo, nižjo od 2.293 evrov, medtem ko bi 23,7 odstotka zaposlenih prejelo bruto plačo, nižjo od 1,2-kratnika minimalne plače.

Podatki tako kažejo dvojno sliko trga dela: povprečna plača je maja mesečno nekoliko upadla, predvsem zaradi nižjih plač v zasebnem sektorju, vendar je na letni ravni še naprej rasla hitreje od inflacije. Hkrati porazdelitev plač ostaja izrazito asimetrična, saj skoraj dve tretjini zaposlenih prejema bruto plačo, nižjo od povprečne.