Ruske plače presegle slovaške in madžarske. Vendar si jih podjetja ne morejo privoščiti

Ker se invazija Vladimirja Putina na Ukrajino nadaljuje že peto leto, si ruska podjetja v tekmi za delavce ne morejo več privoščiti, da bi sledila kremeljskemu vojnemu stroju.

Večletno izrazito pomanjkanje delovne sile je plače potisnilo precej nad rastjo produktivnosti, zato morajo podjetja za enak obseg proizvodnje plačevati vse več. V prejšnjih letih so pritisk blažili hitro rastoči prihodki podjetij. Zdaj, ko se je vojni gospodarski razcvet končal, pa podjetja prehajajo v način preživetja in znižujejo stroške na načine, zaradi katerih bi mnoga lahko izpadla iz tekme za delavce.

Plače so od začetka vojne leta 2022 rast produktivnosti prehitele za približno pet odstotnih točk, kažejo ocene Bloomberg Economics. To je blizu razlike, zabeležene med ruskim razcvetom v prvem desetletju tega stoletja, ki so ga poganjali prihodki od nafte, in precej nad povprečjem približno ene odstotne točke med letoma 2009 in 2021.

Bloomberg Economics trend opisuje kot vojno različico holandske bolezni. Namesto da bi prihodki od nafte delavce in kapital privabljali v energetiko ter praznili preostanek gospodarstva, jih zdaj ogromna vojaška poraba usmerja v obrambno industrijo, zvišuje stroške dela in postopoma spodkopava konkurenčnost civilnih podjetij.

Čeprav se rast plač umirja, še vedno ostaja dvomestna, medtem ko se je gospodarska rast v Rusiji ustavila, proizvodnja v številnih panogah upada, naložbe pa se sesuvajo, kažejo podatki zveznega statističnega urada.

"Civilni sektor tako ne more delovati v nedogled," je dejal Dmitri Polevoj, direktor naložb pri moskovski družbi Astra Asset Management. "Ko plače rastejo hitreje od produktivnosti, dobički neizogibno trpijo, in prav to zdaj opažamo." Manj učinkovita podjetja, ki s plačami ne morejo konkurirati državnemu sektorju, bodo izgubljala delavce, je dodal Polevoj.

Bloomberg

 

Rusija si je za letos zastavila cilj, da za vojno pridobi 409 tisoč pogodbenih vojakov, kar pomeni, da bi lahko civilno delovno silo vsak mesec zapustilo do 34 tisoč moških. S tem se nadaljuje vzorec iz prejšnjih let, saj vojska poskuša nadomestiti veliko število vojakov, ki so vsak mesec ubiti ali ranjeni v Ukrajini.

Oglasi za zaposlitev ponujajo še en vpogled v to, kako vojno pomanjkanje delovne sile preoblikuje plače v celotnem gospodarstvu. Državni monopol Ruske železnice varilcem ponuja višje plače kot nekaterim vodjem postaj. Družba hkrati zvišuje tarife za tovorni promet in stroške prenaša na stranke v različnih panogah.

Zaradi pritiska postaja dražje tudi vojaško novačenje, saj Kremelj ponuja visoke plače in podpisne bonuse, da bi privabil dovolj prostovoljcev in se izognil nepriljubljeni mobilizaciji.

Mesečna plača pogodbenega vojaka je bila leta 2022 približno štirikrat višja od povprečne ruske plače, zdaj pa je bližje dvakratniku povprečja, ocenjuje Bloomberg Economics. Nadaljnje zviševanje bonusov za novačenje bi lahko civilna podjetja prisililo v novo rast plač in s tem podaljšalo ta krog.

Povprečna mesečna plača se je po podatkih statističnega urada zvišala s 57.244 rubljev leta 2021 na 101.784 rubljev oziroma 1.280 dolarjev leta 2025. Po pariteti kupne moči je Rusija v najnovejši letni lestvici plač OECD s tem prehitela Grčijo, Slovaško in Madžarsko, kar kaže, kako daleč so plače pobegnile produktivnosti.

Neravnovesje je postalo eden največjih izzivov za vlado in centralno banko, saj so imeli ukrepi gospodarske politike le omejen učinek. Gospodinjstva še naprej prejemajo več denarja za porabo, ne da bi se temu ustrezno povečala ponudba blaga in storitev, kar zmanjšuje učinek dolgotrajnega obdobja visokih obrestnih mer.

Guvernerka ruske centralne banke Elvira Nabiulina je trdila, da bodo visoke obrestne mere spodbudile prehod potrebnih delavcev iz šibkejših podjetij v produktivnejša, kar bi gospodarstvu omogočilo nadaljnjo rast kljub pomanjkanju delovne sile. Namesto tega se zdi, da državna podpora velikim in neučinkovitim podjetjem ovira takšno prerazporeditev.

Še vedno prihaja do "nezadostnega prerazporejanja omejenih virov v produktivnejše sektorje", kar otežuje upočasnjevanje rasti cen in sproščanje finančnih pogojev, je Nabiulina dejala na zadnjem julijskem zasedanju o obrestnih merah.

Tatiana Orlova, ekonomistka pri Oxford Economics, je razmere opisala kot začarani krog. Pomanjkanje delovne sile zahteva večjo produktivnost, doseženo z naložbami, visoke obrestne mere pa te izdatke omejujejo, zlasti zunaj državnim oblastem naklonjenih "prednostnih" sektorjev, ki imajo dostop do subvencioniranega financiranja. Vojna izkrivljanja puščajo zelo malo prostora za premeščanje delavcev tja, kjer bi bili najbolj produktivni, je dejala.