Kakšne bodo posledice Orbanovega poraza za Evropo

Po izjemni volilni zmagi stranke Tisza Petra Magyarja na nedavnih madžarskih volitvah je evropska populistična desnica izgubila enega svojih arhitektov. 16-letna vladavina Viktorja Orbana in njegove stranke Fidesz se je v nedeljo sesula, samodržni predsednik vlade pa je priznal poraz, še preden so bili prešteti vsi glasovi.

Pa vendar 45-letni bodoči premier naše vzhodne sosede Magyar ni nikakršen liberalec. Njegova retorika in politika se v marsičem bistveno ne razlikujeta od Orbanove – ne nazadnje je bil Magyar 22 let član stranke Fidesz, kjer je politično dozorel –, njegova zmaga pa napoveduje tudi prihod nove evropske desnice.

Orbanova zapuščina

Orbanova podoba je več let udarno visela nad evropsko in celo ameriško desnico. Kaj točno bo zraslo iz pogorišča njegovega iliberalnega projekta, pa še ni znano. "Orban je bil simbol iliberalizma, prvi voditelj v Evropi, ki je pred desetimi leti uporabil ta izraz kot pozitivno znamko, opogumljen s prvo zmago Donalda Trumpa, brexitom in migracijsko krizo," pravi mednarodni politolog Marko Lovec s Fakultete za družbene vede.

Slog Viktorja Orbana je mogoče opisati s številnimi besedami: populizem, evroskepticizem, konservatizem, suverenizem. Slednje se je na evropski desnici pojavilo z nastopom britanske stranke UKIP Nigela Faragea, ki je zagovarjala izstop iz EU, in nato po premoru dodatno okrepilo v luči vojne v Ukrajini ter sankcij proti Rusiji.

Dolgoletni madžarski premier pa se ni osredotočal le na svojo državo. "Orban je dejavno vplival na politiko v Sloveniji, na Slovaškem in v Severni Makedoniji, podpiral srbskega predsednika Aleksandra Vučića in nekdanjega predsednika Republike Srbske Milorada Dodika. Vsega tega je zdaj konec," pojasnjuje Lovec.

Srednja Evropa je namreč že več kot desetletje poligon za izrazito lokalizirano vrsto antiliberalizma, ki ga tvorijo družbeno konservativen nacionalizem, pomešan s prezirom do nadnacionalnih evropskih institucij s sočasnim prejemanjem evropskih sredstev.

Akos Stiller/Bloomberg

 

Poraz tovrstne politike na Madžarskem pa še ne piše osmrtnice za preostale države regije: samo lani so politične sile, ki pripadajo tej iliberalni orbiti, slavile na parlamentarnih volitvah na Češkem in predsedniških volitvah na Poljskem.

Drugod po Evropi so se od Orbana te dni poslovili njegovi populistični kolegi, ki se bodo iz nedeljskega poraza stranke Fidesz nedvomno česa naučili. Številni so celo obrnili ploščo in Magyarju izrekli čestitke ter izrazili upanje, da bo deloval v interesu svojih volivcev.

Evolucija evropske desnice

Politične analize madžarskih volitev se močno razlikujejo. Nekateri komentatorji poudarjajo, da je desničarski populizem, kakršnega je predstavljal Orban, v zatonu, drugi opozarjajo, da se je rodila nova oblika konservativnega populizma, tokrat z mehkejšim obrazom in proevropsko usmeritvijo.

"Magyarjeva zmaga se zdi manj poraz evropske desnice kot njen generacijski razvoj, ki je – vsaj v edinstvenih okoliščinah Madžarske – pod svoje okrilje spravil liberalce in levičarje," v kolumni za UnHerd nedeljske rezultate komentira Aris Roussinos.

"Orbanov poraz pomeni pomemben prelom v madžarski zunanji politiki. Gre za jasen signal približevanja Evropski uniji ter za spremembo ravnotežja znotraj transatlantskega političnega prostora," rezultate volitev komentira ekonomist Mateusz Dadej iz Coface. Najbolj zadovoljna z zmago Tisze je nedvomno EU, ki je v preteklih letih zašla v številne spore z Orbanom. Magyar je namreč obljubljal, da bo Budimpešto ponovno približal EU.

Politolog Lovec je izpostavil, da je vojna v Ukrajini povzročila pritisk na evropske proruske desne suvereniste, zbrane okoli skupine Domoljubi za Evropo v Evropskem parlamentu. "Varnostna in gospodarska vprašanja so medtem okrepila zmerno desne sile," še dodaja.

Izid madžarskih volitev je triumf prav teh zmerno desnih sil po celini. Še pred zmago Magyarja so nekateri desni populisti, kot je italijanska premierka Giorgia Meloni, ki se je od svojih neofašističnih začetkov pomaknila proti proevropskemu centru, sprejeli bolj zmeren pristop. V Franciji retoriko spreminja tudi skrajno desna stranka Marine Le Pen Nacionalni zbor.

Po drugi strani pa se nekatere sredinske stranke po Evropi obratno pomikajo na desno. Nemško konservativno zavezništvo CDU/CSU se je po desetletju in pol pod kanclerko Angelo Merkel pod kanclerjem Friedrichom Merzem pomaknilo proti desni, prav tako pa tudi Civilna platforma poljskega premierja Donalda Tuska.

"Skupni imenovalec teh premikov sta negotovo varnostno okolje in potreba po krepitvi konkurenčnosti. Gospodarski kazalci so pomembni za sredinske volivce. Progresivne stranke so nekaj časa izkoriščale vprašanje pravne države in povezav na desni z avtokratskimi režimi, s premikom nekaterih desnih strank bližje k sredini pa so izgubile zagon," pojasnjuje Lovec in doda, da smo to videli tudi na naših volitvah.

Bitka je morda dobljena, toda za zmerne desničarske sile v Evropi se vojna šele začenja. "Zmerni konservativci, ki so v veliki meri na oblasti, so zdaj pred izzivom, kako zagotoviti topove in maslo, kar je matematika, ki se težko izide brez rezov v javne sisteme in izdatke in kar verjetno pojasnjuje krepitev neoliberalne logike," pove Lovec.

In kakšne bodo posledica za evropsko skrajno desnico? "Orbanov poraz še ne pomeni, da se bodo preostali evropski populisti bistveno spremenili; je pa poraz njegovega sistema, ki je bil etabliran in je povsem zajel državne institucije ter se zdel nepremagljiv, nedvomno pomembna novica. Predvsem zato, ker kaže, da je šlo za neki eksperiment, ki je zdaj propadel," pove zgodovinar in politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič.

"Kruh in maslo"

Pomemben je tudi lokalni element. Madžarske volitve, ki so bile pogosto prikazane kot boj med liberalizmom in avtokracijo ter evropejstvom in protievropskim sentimentom, so na koncu dneva odločile prav domače skrbi madžarskih volivcev, kot so stagnacija gospodarstva, zastarela infrastruktura in kritično stanje javnega zdravstva.

Magyarjev uspeh je temeljil tudi na tem, da je Orbanov populistični pristop obrnil proti njemu samemu. Dve leti pred volitvami je namreč vodil neutrudno kampanjo v mestih in tudi po pozabljenem podeželju ter pri tem spretno uporabljal populistično retoriko.

"Peter Magyar je desnosredinski politik z elementi lahkega populizma. Njegova stava je bila naslednja: ne moreš iti na podeželje, če ne znaš predstaviti, kako deluje sistemska korupcija in kako je Fidesz zgradil nacionalne elite skozi državne stroške, neposredno povezano s tem, da navadni ljudje živijo slabše. Če ti to razložiš ljudem, jih to še kako zanima," uspešno kampanjo stranke Tisza komentira Lisjak Gabrijelčič.

Po mnenju politologa Bogomila Ferfile je Orban zgrešil z gradnjo "iliberalne internacionale" in paktiranja z ameriškimi konservativci, medtem ko se ni osredotočal na neposredne težave njegovih volivcev. "Magyar je ves čas govoril o notranjih zadevah, Orban pa je ljudi strašil z vojno," pove.

Čezatlantski razkol

Izdihljaje madžarske kampanje je zaznamoval tudi obisk ameriškega podpredsednika JD Vancea, ki je v Budimpešti podprl predsednika vlade Orbana. Vanceova podpora ni vplivala na izid volitev, poleg tega pa mu je morda celo odnesla nekaj glasov.

Politična podpora Bele hiše se je od vrnitve predsednika Trumpa izkazala za škodljivo tudi zunaj Evrope. Med lanskimi volitvami v Kanadi in Avstraliji sta obe vladajoči levosredinski stranki zmagali v težkem boju proti domačim konservativcem, predvsem zaradi carinskih groženj in verbalnih napadov iz Washingtona.

Bela hiša je v decembra objavljeni nacionalnovarnostni strategiji izrazila željo po okrepitvi populističnega gibanja v Evropi, pri čemer pa se zdi – in Orbanov poraz to dokazuje –, da so ameriška sporočila naletela na gluha ušesa evropskih volivcev.

Nedavna anketa portala Politico ugotavlja, da Trump v Evropi ni posebej priljubljen niti med podporniki desnopopulističnih strank, ki jih sam dojema kot politične zaveznike. Glede na anketo ima večino podpore v Veliki Britaniji, v Franciji in Nemčiji pa je deležen precej manj simpatije, saj ga pozitivno ocenjuje le približno tretjina podpornikov desnice.

"Orbanov poraz ima simbolno težo – nekakšno klofuto, ki bo zelo glasno odmevala," razmišlja Lisjak Gabrijelčič. "Mislim, da bo evropska desnica, zlasti radikalna desnica, ugotovila, da ne moreš biti nacionalist doma, potem pa 'se šlepati' na ameriško politiko, ki zelo izrazito deluje proti evropskim interesom."

Politolog Lovec ocenjuje, da poleg nekaterih notranjepolitičnih tem, kot so inflacija, zaposlovanje in gospodarstvo, desne sile v Evropi zmerno krepijo tudi Trumpova administracija, njen pritisk na EU in učinki njenih carin.

Čeprav sta zgodbi z ameriškim prevzemom Grenlandije in carinami zaradi vojne v Iranu nekoliko v ozadju, evropski volivci nanje niso pozabili. Povrhu pa je ameriško vodena vojna proti Iranu na stari celini izjemno nepriljubljena, saj se počasi začenja poznati na denarnicah Evropejcev.

"Obstaja protiameriški resentiment, resentiment proti ameriškim oligarhom in izjemno vulgarno izraženi ameriški geopolitični drži. In za evropskega volivca, tudi za tistega, ki ga hočejo ujeti z nacionalističnimi parolami, je to absolutno nekompatibilno," sklene zgodovinar Lisjak Gabrijelčič.