Decembra krčenje proizvodnje v evrskem območju

Industrijska aktivnost v evrskem območju je ob koncu leta izgubila zagon. Najnovejši podatki raziskave HCOB PMI kažejo, da se je proizvodnja v tovarnah decembra zmanjšala prvič po februarju 2025, hkrati pa je bil padec novih naročil največji v skoraj letu dni. Podatki so bili zbrani med 4. in 16. decembrom.

Skupni HCOB PMI za predelovalne dejavnosti (merilo "zdravja" sektorja, ki ga za evrsko območje pripravlja S&P Global) je decembra zdrsnil na 48,8 točke (novembra 49,6 točke) in tako ostal pod mejo 50, ki ločuje rast od krčenja. S tem se je poslabšanje razmer v tovarnah nekoliko poglobilo, čeprav je krčenje po intenzivnosti ocenjeno kot razmeroma blago. Še bolj zgovoren je indeks proizvodnje, ki je padel na 48,9 točke (novembra 50,4 točke) – na 10-mesečno dno.

Naročila so oslabela, stroški navzgor

Po devetih mesecih rasti se je skupna proizvodnja v evrskem območju decembra obrnila navzdol. Glavni razlog je bila hitrejša erozija povpraševanja: nova naročila so upadla najhitreje od začetka leta 2025, pri čemer so po podatkih podindeksov največji negativni prispevek prispevala izvozna naročila, ki so se skrčila najhitreje v 11 mesecih. Podjetja so zato zmanjšala nabavo, zaloge vhodnih materialov in polizdelkov so upadale, prav tako so se zniževale zaloge končnih proizvodov, čeprav počasneje kot v prejšnjih mesecih.

Ob šibkejšem povpraševanju so podjetja nadaljevala z zniževanjem prodajnih cen: cene so decembra upadle že sedmič v zadnjih osmih mesecih. Hkrati pa se je pritisk na vhodne stroške okrepil – inflacija vhodnih cen je pospešila na 16-mesečni vrh, nabavne cene pa so se zvišale drugi mesec zapored. Raziskava opozarja tudi na znake napetosti v dobavnih verigah: dobavni roki so se podaljšali najbolj po oktobru 2022.

Tovarne so decembra nadaljevale zmanjševanje zaposlenosti – niz odpuščanj se je podaljšal na nekaj več kot dve leti in pol. Kljub temu so podjetja do prihodnosti presenetljivo bolj optimistična: pričakovanja glede proizvodnje v naslednjih 12 mesecih so bila najmočnejša po februarju 2022, tik pred začetkom obsežne ruske invazije na Ukrajino.

Nemčija najšibkejša, Francija preseneča

Decembra so se razmere poslabšale v več ključnih gospodarstvih. Najizraziteje v Nemčiji, ki je imela najšibkejši mesec med osmimi spremljanimi državami in najhitrejše poslabšanje razmer od februarja lani. Italija in Španija sta prav tako zdrsnili pod mejo 50 točk. Na drugi strani je Francija šla proti toku: njen indeks je poskočil na 42-mesečni vrh in nakazal najmočnejšo rast po juniju 2022.

De la Rubia ob tem opozarja, da podjetja v takšnem okolju logično še naprej krčijo število zaposlenih, previdnost pa upočasni zagon za leto 2026. Predelovalni sektor je po njegovi oceni v recesiji skoraj neprekinjeno od sredine 2022; leto 2025 je res prineslo občutno umiritev padca, vendar preboja v vzdržno rast ni. Za 2026 vidi nekaj razlogov za upanje, predvsem v morebitnem nemškem programu gospodarskih spodbud in v rastočih obrambnih izdatkih po Evropi, ki bi lahko industriji dali nov impulz.

Posebej izpostavi tudi razkorak med stroški in šibkim povpraševanjem: čeprav sta se nafta in zemeljski plin decembra pocenila, so industrijske kovine (npr. baker in kositer) po njegovih navedbah močno rasle, podjetja pa kljub šibkemu ciklu očitno ne zmorejo izpogajati nižjih cen pri nekaterih vhodih.

Kot možno razlago navaja tudi težave v dobavnih verigah, na kar kaže podaljšanje dobavnih rokov. Sklep je previden: industrija bo v 2026 težko hitro "stala na nogah", vendar bi ji ekspanzivnejša fiskalna politika lahko pomagala.