Evrsko območje z najmočnejšim četrtletjem po 2023, a december razlog za skrbi

Gospodarstvo evrskega območja je leto 2025 zaključilo z nadaljevanjem rasti, vendar z manj zagona kot v jesenskih mesecih. Najnovejša raziskava HCOB glede indeksa PMI kaže, da je zasebni sektor decembra zabeležil že dvanajsto zaporedno mesečno rast aktivnosti, a se je rast upočasnila na najšibkejšo raven od septembra.

Kljub temu je zadnje četrtletje leta najboljše po drugem četrtletju 2023, kar potrjuje, da se je rast v zaključku leta okrepila, preden je decembra začela izgubljati hitrost. Sestavljeni indeks PMI proizvodnje (Composite PMI Output Index) je decembra padel na 51,5 točke z novembrskih 52,8, ki so bile 30-mesečni vrh.

Čeprav vrednost nad 50 še vedno pomeni rast, je približevanje tej meji jasen signal ohlajanja. Hkrati povprečje indeksa v zadnjih treh mesecih leta (52,3) kaže najvišjo četrtletno raven aktivnosti po drugem četrtletju 2023 – kar pomeni, da je bilo četrto četrtletje 2025 kljub decembrskemu popuščanju najmočnejše v zadnjem letu in pol.

Nova naročila iz tujine so upadla najbolj po marcu 2025

Podrobnejši pogled pokaže, da je decembra glavni zaviralec postalo povpraševanje. Nova naročila so sicer rasla peti mesec zapored, vendar počasneje in najšibkeje od septembra. V ozadju je bil hitrejši padec novih naročil v predelovalnih dejavnostih in bolj zadržana rast prodaje v storitvah. Še bolj izrazito se je poslabšala slika na izvoznih trgih: nova naročila iz tujine so upadla najbolj po marcu 2025, kar kaže na bolj previdno mednarodno okolje in manjšo dinamiko povpraševanja zunaj domačih trgov.

Šibkejše povpraševanje pa je podjetjem omogočilo, da so hitreje zniževala zaostanke naročil. Neizvedena dela so decembra upadala najhitreje v treh mesecih, zmanjševanje pa je bilo prisotno v obeh sektorjih. Zaposlovanje je ostalo pozitivno: zaposlenost v zasebnem sektorju je še naprej rasla, tempo ustvarjanja delovnih mest pa se je rahlo okrepil glede na november. Vendar je bila rast delovne sile še vedno skromna, saj se je v predelovalni industriji nadaljevalo krčenje števila zaposlenih.

Ob tem je eden pomembnejših signalov iz decembrskih podatkov inflacija stroškov. Inflacija vhodnih stroškov se je pospešila na devetmesečni vrh, kar kaže na širše prisotne cenovne pritiske na ravni sektorjev. Kljub temu se rast izhodnih cen (prodajnih cen) ni pospešila in je ostala nespremenjena glede na november, kar pomeni, da podjetja del stroškovnih pritiskov vsaj za zdaj absorbirajo ali pa jim razmere na trgu ne dopuščajo agresivnejšega prenosa v končne cene.

Španija svetla izjema

Razlike med državami kažejo na izgubo zagona v večini večjih gospodarstev, pri čemer je izjema Španija. Ta je bila decembra najmočnejša med državami z razpoložljivimi podatki (55,6 točke), sledila je Irska (53,6 točke). Nemčija je upočasnila na 51,3 točke, Italija se je komaj obdržala v območju rasti (50,3 točke), Francija pa je obstala na meji stagnacije (50,0 točke), potem ko po novembrskem ponovnem pospešku ni uspelo nadaljevati rasti.

Storitveni sektor je ostal ključni nosilec rasti. Indeks poslovne aktivnosti v storitvah je decembra znašal 52,4 točke, kar pomeni sedmi zaporedni mesec rasti, a hkrati upočasnitev z novembrskih 53,6 točke. Storitvena podjetja so še naprej beležila rast novih naročil, vendar je bila ta najšibkejša v treh mesecih, pri čemer so bili prirasti omejeni predvsem na domače trge – izvozna naročila v storitvah so upadla najhitreje od septembra 2025. Kljub temu se je rast zaposlenosti v storitvah izboljšala, zaostanki pa so se zmanjševali hitreje.

Znižanje poslovnega optimizma izhaja iz storitvenega sektorja

Pričakovanja podjetij za prihodnje leto so nekoliko manj optimistična kot novembra. Znižanje poslovnega optimizma izhaja iz storitvenega sektorja, medtem ko so proizvajalci v predelovalnih dejavnostih presenetljivo postali najbolj optimistični po skoraj štirih letih.

Glavni ekonomist Hamburg Commercial Bank Cyrus de la Rubia poudarja, da je okrevanje storitev v četrtem četrtletju pridobilo zagon in predstavlja dobro izhodišče za začetek novega leta, hkrati pa opozarja, da ravno ponovni dvig stroškovnih pritiskov v storitvah – prek plač kot največje stroškovne postavke – pojasnjuje previdnost Evropske centralne banke. Po njegovem mnenju je to ključni razlog, zakaj ECB ni izvedla novih znižanj obrestnih mer, in jih tudi ne načrtuje, saj se inflacijski pritiski v storitvah ne umirjajo dovolj hitro.