Vroča poletja in prenatrpanost ogrožata evropska turistična gospodarstva

Montesol je najstarejši hotel na Ibizi. Zgrajen je bil leta 1933 in je neoklasični monolit na listnatem bulvarju med pristaniščem in starim mestnim jedrom prestolnice španskega otoka. V zadnjih 75 letih je hotel gostil generacije hollywoodske elite in velikanov glasbene industrije, medtem ko se je Ibiza iz sproščenega zatočišča za bitnike in boeme iz petdesetih let prejšnjega stoletja preoblikovala v fantazijo mega klubov, neonskih luči, ogromnih LED zaslonov in bučne elektronske glasbe. Ko so francoski luksuzni hotelirji Experimental Group leta 2021 prevzeli posest, so se lotili prenove, ki odraža novo in zahtevno realnost za turistično industrijo na Ibizi.

V zadnjem desetletju je zaradi trajnih suš, rasti prebivalstva in porasta turizma sladka voda na Ibizi postajala vse redkejša, zato so novi lastniki Montesola iz sob odstranili kopalne kadi in namestili le tuše. Po podatkih neprofitne raziskovalne skupine Ibiza Preservation so se povprečne temperature v zadnjih 70 letih zvišale za 1,26 stopinje Celzija, zato so v hotelu namestili več izolacije, da bi notranjost ostala hladna. Da bi zmanjšali porabo energije, so minimalno temperaturo za klimatsko napravo nastavili na 19 stopinj in okna opremili s sistemom, ki jo izklopi, ko se odpre.

"Stranke mi pogosto ugovarjajo, ker želijo sobe s 16 stopinjami," je dejal Romée de Goriainoff, eden od ustanoviteljev Experimental Group, medtem ko je sedel na hotelski terasi. "Ljudje želijo biti zeleni, vendar ne, ko gre za njihovo udobje ali počitnice."

Lani je Ibizo obiskalo 3,7 milijona turistov, kar je 23-odstotno povečanje v osmih letih. Povpraševanje po počitniških hišah, kratkoročnih najemih in stanovanjih za sezonske delavce, skupaj s pritokom bogatih migrantov po pandemiji, je zvišalo najemnine. Experimental Group mora zdaj zaposlenim ponuditi nastanitev kot del svojih kompenzacijskih paketov.

Turizem že desetletja podpira gospodarsko rast in razvoj v evropskem Sredozemlju: po podatkih Svetovnega sveta za potovanja in turizem, industrijskega združenja, je bilo v regiji v letih 2023 in 2024 zaposlenih več kot osem milijonov ljudi v Španiji, Grčiji, na Portugalskem in v Italiji. Turistični sektor predstavlja skoraj 13 odstotkov bruto domačega proizvoda Španije in Grčije, več kot 10 odstotkov Italije in 16,5 odstotka Portugalske. Po upadu med pandemijo število prihodov še naprej narašča. Mednarodni prihodi v evropsko Sredozemlje so za osem odstotkov višji kot v letu 2019, kažejo podatki agencije Združenih narodov UN Tourism.

Ta rast se dogaja kljub podnebnim spremembam – ali celo zaradi njih. Sredozemski bazen se po podatkih ZN segreva za 20 odstotkov hitreje od svetovnega povprečja. Povprečne temperature so že za 1,4 stopinje višje kot v predindustrijski dobi. Ekstremni vremenski dogodki postajajo vse pogostejši – gozdni požari, suše, nevarne nevihte in vročinski valovi –, saj se poletne temperature večkrat na leto dvignejo do 10 stopinj nad zgodovinska povprečja. Avgusta letos so vročinski valovi poslabšali smrtonosne požare po Evropi in Turčiji, zaradi česar so morali na tisoče ljudi evakuirati iz domov in letovišč. Čeprav so poletja bolj vroča, so tudi daljša, kar zunaj nekdanjega vrhunca sezone pripelje več ljudi v Sredozemlje.

Naraščajoče število turistov in vplivi podnebnih sprememb skupaj obremenjujejo ekosisteme, gospodarstva in družbe, ki podpirajo to industrijo, ter postavljajo pod vprašaj poslovne modele, ki so jo desetletja vzdrževali. Letos so vročina, suša in močan veter povzročili požare v naravi v Grčiji, Turčiji, na Portugalskem, v Španiji in Franciji. Vročinski valovi so v Španiji letos povzročili več kot 1.100 dodatnih smrtnih žrtev, so sporočili z ministra za zdravje. Turistične znamenitosti po vsej Evropi, vključno z Akropolo v Atenah in Eifflovim stolpom v Parizu, so bile zaradi nevarno visokih temperatur zaprte.

 

Bloomberg

 

Vendar pa število turistov v Evropi še naprej narašča, deloma zaradi spreminjajoče se oblike turistične sezone. Po vsej južni Evropi so turistične regije spomladi in jeseni zabeležile povečanje števila prihodov, kar več kot izravnava rahlo umiritev številk v tradicionalnem poletnem vrhuncu, ki jo analitiki v panogi pripisujejo kombinaciji naraščajočih temperatur in stroškov.

Grčija in Španija, ki že tako spadata med najbolj priljubljene destinacije na svetu, sta doživeli hitro rast. Po podatkih UN Tourism so se mednarodni prihodi v Grčijo leta 2024 povečali za 14,7 odstotkov v primerjavi z letom 2019. V Španiji so se povečali za 12,3 odstotka. Cene hotelskih sob so v obeh državah na rekordni ravni, kažejo podatki podjetja za analizo nepremičnin CoStar.

V Barceloni postaja prehodna sezona tako priljubljena, da je oktobra lani v pristanišče s križarkami prispelo več turistov kot avgusta 2019, so sporočili pristaniški organi. V več turističnih središčih, vključno z Valencio v Španiji in Catanio v Italiji, povpraševanje po počitniških najemih od maja do junija ter oktobra in novembra narašča hitreje kot v glavni sezoni v primerjavi z letom 2018, kažejo podatki AirDNA, ki spremlja trg počitniških najemov. Ta dva trenda skupaj povečujeta obremenitev infrastrukture. Vroča in suha sezona pomeni večjo potrebo po energiji za klimatizacijo in večjo obremenitev vodnih virov. Daljše turistične sezone ta pritisk še poslabšujejo.

"Turizem v predsezoni lahko povečate, če boste nato investirali v pravo infrastrukturo, ki bo kos takšnemu številu turistov," je dejal Xavier Font, profesor trajnostnega trženja na Univerzi v Surreyju v Združenem kraljestvu, ki turističnim oblastem svetuje glede trajnostnih strategij. "Tega ne morete storiti, če boste zdaj z vmesno sezono ravnali na popolnoma enak način kot z vrhuncem sezone."

Ob cesti med mestoma Ibiza in Cala d'en Serra fluorescentni transparenti z odebeljenimi črnimi črkami oglašujejo "pravo klubsko izkušnjo na Ibizi", reklamni panoji pa obljubljajo "burno" zabavo sedem noči na teden. Od prestolnice španskega otoka do kraja na severni obali, ki je bil nekoč eden najbolj osamljenih krajev na otoku in zatočišče za tiste, ki so želeli pobegniti pred množicami, je le uro vožnje.

Do pred nekaj leti je bila Cala d'en Serra dom dvanajstih razmajanih kolib z lesenimi čolni. Zdaj je preplavljena z ležalniki in senčniki, ki se razprostirajo iz bara na plaži. "Včasih se je splačalo iti dlje, v bolj divje in neokrnjene kraje, ker si bil sam," je dejala Laura San Miguel, domačinka z Ibize in okoljska aktivistka pri organizaciji Prijatelji Zemlje. "Nič več."

Ker so lažje dostopni kraji vse bolj obiskani, so se turisti podali globlje na podeželje in preplavili majhne kraje, kot je Cala d'en Serra. Vendar se je tudi prostor fizično skrčil. Poročilo skupine znanstvenih ustanov na Balearskih otokih iz leta 2024 je pokazalo, da ima vsaj 20 odstotkov plaž na Ibizi vidne znake erozije in da se je gladina morja okoli Balearskih otokov od predindustrijskih časov že dvignila za 18,5 centimetra.

Leta 2024 so močni sunki vetra med silovitim neurjem podrli drevesa v Cala Vedelli na Ibizi, valovi pa so razbili jahte na plažah Ses Salines in Es Codolar. Po vsem otoku je erozija zaradi valov na glinenih pečinah postala pogosta. Letos so oblasti zaradi nevarnosti padajočega kamenja zaprle priljubljeno plažo Es Bol Nou.

Ponekod škoda, povzročena morskemu okolju zaradi prenaseljenosti in turizma, pospešuje erozijo obale. Balearski otoki so delno zaščiteni z velikimi območji pozejdonije, počasi rastoče morske rastline, ki tvori oviro pred nevihtami. Čeprav so prerije pozejdonije zaščitene z zakonom, so škoda, ki jo povzročijo sidra jaht, odlaganje odpadkov iz čolnov in dvig temperature morja, povzročili dramatično uničenje rastline, poroča Ibiza Preservation. Daljše turistične sezone težavo še poslabšujejo, saj morski travi dajo manj časa za okrevanje.

 

 

"Naše obale in morje so preobremenjeni," je dejala Elisa Langley, koordinatorka observatorija za trajnost pri Ibiza Preservation. "Če izgubimo tisto, kar je pod morjem, izgubimo svojo obalo. Tako protislovno je, da ne skrbimo za svojo obalo, kot da bi bila zlato, saj nam to prinaša denar in plače."

K težavam s kakovostjo vode prispevajo tudi izpusti iz treh razsoljevalnih naprav na Ibizi, ki so sami po sebi ključni del poskusov otoka, da se prilagodi pomanjkanju. V poletnih mesecih elektrarne delujejo neprekinjeno, brez običajnih načrtovanih prekinitev zaradi vzdrževanja. Julija letos so bili rezervoarji in podzemne vodne rezerve na otoku na manj kot tretjini svoje celotne zmogljivosti, so sporočili iz regionalne balearske vlade. Brez dovolj dežja za dopolnitev rezerv se otok izsušuje.

Poraba za vodno infrastrukturo – vključno z oskrbo, razsoljevanjem in čiščenjem – se je v zadnjem desetletju več kot potrojila, regionalna vlada Balearskih otokov pa je lani porabila več kot 166 milijonov evrov na Majorki, Menorki, Ibizi in Formenteri.

Balearski otoki pobirajo trajnostni turistični davek v višini do šest evrov na osebo na noč, katerega izkupiček je namenjen pobudam za zmanjšanje socialnega in okoljskega vpliva panoge. Vendar pa je bil davčni izkupiček uporabljen za financiranje projektov, vključno s konferenčnimi prostori in športnimi centri, katerih cilj je privabiti več turistov izven sezone. Kritiki pravijo, da to turistov ne odvrača od glavnih mesecev. "Poleti se nič ne spremeni, preostali del leta pa je večja gneča," je dejala San Miguel. "Turistični davek bi moral biti namenjen reševanju težav, ki jih že imamo, preden sploh pomislimo na privabljanje več turistov."

Naraščajoče število turistov povečuje ekonomske pritiske na domačine, ki se že tako borijo z visokimi najemninami. Avgusta so dnevi, ko je število ljudi na otoku dva krat večje od števila prebivalcev, ki znaša 161.000, je dejal Juan Miguel Costa, direktor turizma na Ibizi. "Ne vem, kakšna je meja, a dolgoročno bodo morale vse destinacije ugotoviti, koliko ljudi lahko sprejmejo."

Tri od petih španskih mest z najvišjimi najemninami so na Ibizi, kažejo podatki nepremičninske platforme Idealista. Na Balearskih otokih ljudje v povprečju porabijo dve tretjini svojih plač za najemnino. Oblasti na Ibizi težko zaposlijo policiste in zdravstvene delavce, ker si pogosto ne morejo privoščiti nastanitve. "Otoški viri niso neskončni," je dejal Costa. "Najti moramo ravnovesje med pritiski turizma in pritiski lokalnih prebivalcev."

Pandemija koronavirusa je močno prizadela turistično industrijo, saj je med letoma 2020 in 2022 po podatkih ZN izgubila 2,5 bilijona dolarjev prihodkov po vsem svetu. V krajih, ki so se poleti navadili na prenatrpane ulice, je to domačine spomnilo tudi na to, kakšna so bila njihova mesta pred dobo množičnega turizma.

Panoga si je od takrat opomogla nad raven pred pandemijo. Že samo število turistov na nekaterih destinacijah je povzročilo konflikte med domačini in obiskovalci. Križarke, avtobusi, letala in najeti avtomobili povzročajo, da so mesta bolj natrpana in onesnažena. Igrišča za golf in bazeni tekmujejo za vodo z drugimi industrijami in lokalnimi prebivalci, kar prispeva k pomanjkanju na območjih, ki jih je prizadela suša. Rast platform, kot je Airbnb, ki omogočajo zasebne najeme stanovanjskih nepremičnin, je pripomogla k dvigu najemnin.

 

Bloomberg

 

Grafiti z napisom "Turisti, pojdite domov", so narisani na stene po sredozemskih mestih. V zadnjih mesecih so izbruhnili protesti proti turizmu na Tenerifu in v Barceloni v Španiji, v Benetkah v Italiji in v Lizboni na Portugalskem. V Grčiji so delavci protestirali proti dolgim ​​delovnim časom in nizkim plačam v panogi, medtem ko so ljudje v atenski četrti Koukaki protestirali proti zvišanju cen najemnin z grafiti: "Airbnb povsod, sosedje nikjer." Lani je katalonska vlada uvedla omejitve glede porabe vode med sušo, vendar so bili hoteli in druga turistična podjetja večinoma izvzeta.

"Razumem, zakaj so se prebivalci pritoževali, saj to še enkrat dokazuje, da so drugorazredni državljani," je dejal Font, ki prihaja iz Barcelone. "Ne smemo pozabiti, da turizem razvijamo predvsem zato, da bi ustvarili dobro kakovost življenja za prebivalce, ne pa da bi bili igrišče za turiste. Mislim, da smo na to pozabili."

Luís de Gouveia Fernandes vodi osamljeno kmetijo na vratih vasi Comporta, sproščenega obalnega zatočišča v portugalski regiji Alentejo, približno 90 minut vožnje južno od Lizbone. Alentejo, zgodovinska žitnica Portugalske, je še vedno dom tradicionalnega kmetijstva države. Njegova peščena tla so zelo primerna za gojenje pinjol, ki se uporabljajo za pripravo pesta.

"Pred dvema ali tremi leti so drevesa nehala rojevati pinjole," je dejal Gouveia Fernandes, upokojeni odvetnik, čigar družina se s kmetijstvom ukvarja že več kot tri generacije, in pokazal na nekaj posušenih dreves. "Prešibka so, da bi obrodila sadove, ker je dostop do vode danes veliko težji."

Od leta 2017 je Alentejo v središču novega turističnega razcveta, saj obiskovalci iščejo alternativo prenaseljeni regiji Algarve. Zdaj so obalo Alenteja zapolnile zasebne vile, hoteli in golf resorti. Hiter razvoj prispeva k intenzivni konkurenci za vodne vire med kmetijstvom in turizmom v regiji, ki je bila že tako ena najbolj sušnih v Evropi. Ker podnebne spremembe zvišujejo povprečne temperature in zmanjšujejo zanesljivost padavin, bodo izzivi uravnoteženja rabe vode postali le še bolj pereči, kar bo postavilo pod vprašaj trajnost obeh panog.

"Ključnega pomena je, da vlada, podjetja in lokalne skupnosti sodelujejo pri zagotavljanju trajnostnega razvoja," je dejal Jose Santos, predsednik Agencije za promocijo regionalnega turizma Alentejo, javno-zasebnega partnerstva. "To je izziv ogromnih razsežnosti."

V petdesetih letih prejšnjega stoletja je portugalska bančna dinastija Espirito Santo imela v lasti večino zemljišč v Comporti, stare ribiške koče pa je preuredila v počitniške hiše in neskončne kilometre praznih sipin spremenila v svoje zasebno igrišče. Po propadu družinskega imperija leta 2014 je bilo več parcel prodanih razvijalcem. Ameriške zvezdnice in evropski plemiči so se začeli zgrinjati v slikovita mesta Comporta in bližnji Melide, privabljeni zaradi naravnih lepot območja in obljube zadržanega razkošja. Zdaj so reklamni panoji, ki oglašujejo prodajo večmilijonskih luksuznih domov, postali običajen prizor ob cestah, ki povezujejo Comporto z bližnjimi mesti. Ogromen reklamni pano ob cesti pozdravlja obiskovalce z napisom: "Dobrodošli v raju."

Portugalska je leta 2024 privabila rekordnih 31,6 milijona turistov. Gradnja v Alenteju narašča, da bi sledila povpraševanju: po podatkih Regionalne agencije za promocijo turizma Alenteja naj bi se število nastanitvenih enot na tem območju v naslednjih petih do desetih letih povečalo za petkrat. Vanguard Properties, eden največjih portugalskih razvijalcev, gradi več stanovanjskih in hotelskih projektov v Comporti, vključno z dvema igriščema za golf.

Jose Theotonio, glavni izvršni direktor Pestana Hotel Group, največjega portugalskega hotelskega operaterja, je dejal, da vpliv turizma na okolje v regiji še zdaleč ni dosegel prelomne točke. "Lahko se sprehajate kilometre in kilometre po plaži, ne da bi koga srečali – gostota je zelo nizka," je povedal po telefonu med počitnicami v Troi, letovišču severno od Comporte. Pravi, da bi lahko problem z vodo v regiji rešili z več napravami za razsoljevanje, kar je rešitev, ki jo njegovo podjetje uporablja v nekaterih svojih afriških letoviščih.

Vendar domačini opozarjajo, da pritisk na oskrbo z vodo ogroža pokrajino. V Melidesu – kjer ameriško nepremičninsko podjetje Discovery Land Company gradi ultra luksuzno stanovanjsko naselje z imenom CostaTerra, s skoraj 150 nepremičninami, ki se prodajajo za milijone dolarjev, poleg igrišča za golf, ki ga je zasnoval Tom Fazio – padajoča gladina vode ogroža znano laguno. "Voda iz lagune je nekoč prihajala vse do sem," je dejala upokojenka Fernanda Freitas in pokazala na pesek pod nogami. "Če tega ne bomo ustavili, bo laguna nekega dne izginila."

Pravi, da nepremičninski razvoj, podnebne spremembe in pretirano kmetovanje skupaj izčrpavajo vire. Dodaja, da je veliko domačinov, ki jih pozna, zapustilo regijo, ker turizem zvišuje najemnine. Pridelovalci riža, ki so že stoletje odvisni od reke, ki napaja laguno, se bojijo, da je njihovo preživetje ogroženo.

Alexandra Betâmio De Almeida, direktorica za okolje in trajnost pri CostaTerra, pravi, da letovišče preučuje uporabo razsoljene vode za namakanje in omejuje porabo vode na svojem igrišču za golf. Vse stavbe morajo ponovno uporabiti deževnico za urejanje okolice, je dejala. "Zavezali smo se k strogi okoljski skladnosti."

Konflikt zaradi vode v Alenteju ni zgolj boj med tradicionalnim kmetijstvom in turizmom. Prizadevanje za gojenje pridelkov, kot sta avokado in jagodičevje, še dodatno obremenjuje vire. Tik pred vrati Gouveie Fernandes je lokacija obsežnega projekta avokada, ki ga je razvila Aquaterra, portugalska proizvajalka avokada in mandarin, ki ga podpira ameriško investicijsko podjetje Davidson Kempner. Oblasti so lani zavrnile prvotni projekt, potem ko so lokalni kmetje in aktivisti izrazili zaskrbljenost zaradi prekomerne porabe vode v načrtu. Trenutno je v pregledu. Predstavnik Aquaterre ni želel dati komentarja.

Jose Santos, čigar poslanstvo v Regionalni agenciji za promocijo turizma Alenteja je promocija regije v tujini, pravi, da je zaščita lokalnih interesov in naravne krajine glavna prednostna naloga. Zato mora večina gradbenih projektov zdaj opraviti stroge okoljske presoje, pravi. "Zavedamo se tega in smo zaskrbljeni," je dejal Santos. "To regijo vidimo kot eno glavnih turističnih destinacij v Evropi. Vendar moramo zagotoviti, da bodo ljudje tudi v prihodnje želeli prihajati sem."

Leta 2024 je španska banka La Caixa uporabila podatke o porabi tisočih tujih kreditnih kartic v prejšnjih poletjih in jih prekrila z vremenskimi podatki evropske agencije za opazovanje Zemlje Copernicus. Ugotovili so, da turisti za vsako dodatno stopinjo temperature porabijo 0,12 odstotka manj. Ko se temperature dvignejo za pet stopinj ali več nad zgodovinsko povprečje, so turisti manj nagnjeni k vrnitvi na to destinacijo.

"Prepogosto potovalna industrija ekstremne vremenske dogodke dojema kot enkratne," je dejal Patrick Richards, direktor pri TerraVerde, britanskem svetovalnem podjetju za trajnost, ki se osredotoča na zmanjšanje vpliva turističnega sektorja na okolje in podnebje. "To jemljejo kot običajno poslovanje. In vse bolj se morajo zavedati dejstva, da to z vseh strani zvišuje njihove stroške."

Tudi če ekstremna vročina, požari v naravi in ​​nenadno hudourniško deževje naredijo južnoevropske destinacije manj predvidljivo privlačne kot so bile nekoč, je malo verjetno, da bo povpraševanje drastično upadlo. Turistične navade se spreminjajo počasi, šolske počitnice v mnogih državah pa so julija in avgusta, zaradi česar družine z otroki potujejo v teh dneh.

"Ljudska domišljija se počasi prilagaja – zelo dolg in počasen proces je, da se ljudje odmaknejo od tradicionalnih počitniških vzorcev," je dejal Tom Jenkins, glavni izvršni direktor ETOA, evropskega trgovinskega združenja, ki zastopa organizatorje potovanj. "Obstaja tradicija počitnic na plaži, to je tisto, kar ljudje pričakujejo, in trajalo bo več generacij, da bodo s tem prenehali."

Kljub temu so severnejše destinacije, vključno s skandinavskimi državami, poročale o porastu števila turistov, kar nekateri pripisujejo "hladilnemu naselju" – obiskovalcem, ki iščejo manj soparne oddihe. Tudi hladnejše lokacije v Sredozemlju beležijo porast obiskovalcev, vključno s severnimi regijami Španije in deli italijanskih Alp.

"Potovalna industrija je imela v preteklosti tako široko izbiro destinacij, da je nekoliko razvila miselnost zavržka – šli bomo na eno destinacijo in če ta izgubi privlačnost, se premaknemo na naslednjo," je dejal Richards. "To se mora ustaviti, ker nam bo zmanjkalo destinacij."

Bloomberg

 

Toda rešitev za pospešeno povratno zanko prekomernega turizma in podnebnih sprememb se morda zdi neprijetna destinacijam, ki se že leta osredotočajo na poskuse povečanja števila prihodov. Strokovnjaki pravijo, da destinacije potrebujejo manj turistov, ki ostanejo dlje, a hodijo bolj previdno.

Ali so oblasti pripravljene to storiti, ni jasno. Čeprav so mnogi začeli govoriti o trajnosti, je veliko "dima in ogledal", je dejal Font z Univerze v Surreyju. Primarna funkcija agencij za upravljanje turizma je še vedno pripeljati čim več ljudi skozi letališča. "Koliko vaših zaposlenih dela na upravljanju in trajnosti?" je dejal. "In mi še vedno pravite, da 95 odstotkov vašega proračuna gre za trženje? To mi pove, kdo ste."

Georg Rabanser je nekdanji profesionalni deskar na snegu, ki živi v bližini pobočij Secede v severnoitalijanski regiji Trentino-Južna Tirolska. Seceda, gora v Dolomitih, ima nazobčane vrhove, ki se dvigajo do približno 2500 metrov iz žametnih alpskih travnikov. Od leta 2023 jo preplavljajo obiskovalci, potem ko je bila predstavljena v oglasu za iPhone. Samo v zadnjih nekaj tednih je goro obiskalo približno 8.000 ljudi.

"Ne moremo si privoščiti tako naraščajočega pritoka ljudi, ki povsod puščajo smeti in sploh ne spoštujejo narave, saj z gorami ravnajo kot s smetiščem," je dejal 52-letni Rabanser. Zato je julija s skupino drugih lastnikov zemljišč na svojih posestvih postavil zasebna vrata, ki vodijo v gore, da bi nadzorovali pretok ljudi, in za dostop do gorskih poti zaračunali pet evrov na odraslo osebo.

Vendar se zdi, da odvrne le malo obiskovalcev. Konec julija so se na družbenih omrežjih razširile slike dolgih čakalnih vrst pred žičnico, ki pelje ljudi na vrh Secede, in postale simbol pretiranega turizma v Italiji. Domačini pravijo, da je to ustvarilo še več navdušenja in privabilo še več obiskovalcev. Celo vrsta skalnih plazov v zadnjih nekaj tednih – verjetno posledica taljenja permafrosta zaradi naraščajočih temperatur – pohodnikov ni odvrnila.

Čeprav so družbeni mediji dejavnik, ki privablja ljudi v gore, mnogi bežijo pred vročino tudi v drugih delih države. Temperature so se to poletje v nekaterih delih Italije povzpele do 40 stopinj, turisti pa se vse bolj izogibajo vročim, nagnetenim in dragim obmorskim krajem ter se odpravljajo na višje ležeče lege.

Leta 2024 je avtonomna pokrajina Trentino gostila več kot 19 milijonov turistov, vrhunec pa je bil približno štiri milijone ljudi avgusta. To poletje naj bi izenačila lanskoletni rekord, pravijo pri Federalghiju, nacionalnem združenju hotelirjev. Turistični sektor predstavlja približno 10 odstotkov BDP Trentina, kar je enako približno 2,5 milijarde evrov.

Poletni razcvet je običajno kratek in traja od konca junija do konca avgusta, saj lastniki hotelov po smučarski sezoni običajno zaprejo svoja vrata za daljši odmor. Kljub temu imajo gore malo časa za okrevanje, naraščajoče poletno število prebivalcev pa obremenjuje infrastrukturo in lokalne skupnosti.

"Vas s tisoč prebivalci lahko v nekaj tednih doseže celo 15.000, vendar ni zasnovana za to," pravi Franco Nicolini, ki je od leta 2011 alpinistični vodnik in gostitelj v visokogorskem kopališču Rifugio Tosa Pedrotti v Dolomitih. "Vsa infrastruktura, voda, kanalizacija in druge storitve niso zasnovane za to. Če bomo še naprej gradili apartmaje in hotele, obstoječa osnovna infrastruktura ne bo več zadostovala, zato moramo upočasniti tempo."

Porast turistov – mnogi med njimi niso izkušeni alpinisti – je obremenil alpske reševalne službe, saj se je letos število intervencij povečalo za 12 odstotkov. Stopnja zasedenosti javnih bolnišnic in travmatoloških centrov se je povečala, prometni zastoji so pogosti, lokalne oblasti pa so morale načrtovati več parkirišč v in okoli turističnih lokacij v bližini Dolomitov, ki so od leta 2009 na seznamu svetovne dediščine Združenih narodov. Povpraševanje po kratkoročnih najemninah tako poleti kot pozimi je zvišalo cene stanovanj za prebivalce in delavce. V času izven sezone se območje izprazni.

Lokalne oblasti poskušajo breme turizma porazdeliti čez vse leto. Najboljše mestne lokacije v finančni prestolnici Milanu so bile v preteklih letih oblepljene z oglasi Trentino Marketing, agencije, ki jo vodi pokrajina, z napisom: "Respira, sei in Trentino" (Dihajte, v Trentinu ste). Agencija uvaja nov slogan, ki bo sledil staremu: "Le belle stagioni" (lepi letni časi), njene naslednje kampanje pa se bodo osredotočile na poskuse privabljanja obiskovalcev spomladi ali jeseni.

"Promocija izven sezone ni namenjena le temu, da bi si želeli turistov, ampak predvsem temu, da bi nam to pomagalo ustvariti večje ravnovesje," je dejala Giulia Dalla Palma, vodja razvoja destinacij pri Trentino Marketing. Trenutni model turizma v regiji se mora spremeniti, je dejala. "To je model, ki ne deluje več, in to nas skrbi. Ta model, kjer se celo lokalna skupnost zaradi vrhuncev stresa in nato trenutkov nestabilnosti začenja boriti za preživetje."

 

__

S pomočjo Rachel Lavin, Sofie Horta e Costa, Yinke Ibukun, Paula Tugwella in Sabrine Nelson Garcinuno.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar