Fiskalna politika: 'Zmanjšanje deleža dolga v BDP zgolj posledica inflacije'

Letos se po štirih letih vrača fiskalno pravilo na ravni Evropske unije. Finančni ministri članic EU so lani dosegli dogovor, javnofinančna pravila pa bodo prilagojena posameznim članicam. Evropska komisija je slovenski proračun za leto 2024 sicer ocenila kot primernega. A kaj to pomeni v luči novih fiskalnih pravil?

"Ohlapnejša fiskalna pravila manjšim državam niso ravno v korist. Da se je delež dolga v bruto domačem proizvodu zmanjšal, je izključno posledica inflacije, gre za navidezno izboljšanje," je jasen predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.

Državni proračun je po prvih podatkih lani imel 2,3 milijarde evrov primanjkljaja oziroma 3,7 odstotka BDP. To je za 0,7 odstotne točke več kot leta 2022, Evropska komisija pa napoveduje, da naj bi se javnofinančni primanjkljaj letos zmanjšal na 3,3 odstotka BDP. Tudi prihodnje leto naj bi upadel in obsegal 2,9 odstotka BDP, so zapisali v jesenski napovedi.

Ob tem se je javni dolg z 80 odstotkov BDP leta 2020 lani znižal pod 70 odstotkov BDP. Da je prav to cilj vlade, je večkrat povedal finančni minister Klemen Boštjančič. "Izdajo obveznic na japonskem trgu, pa tudi ljudskih obveznic, smo prestavili v leto 2024, da dolg spravimo pod 70 odstotkov BDP. Za 70 odstotkov slovenskega dolga trenutno plačujemo enoodstotno obrestno mero," je v intervjuju povedal Boštjančič.

Kračun: 'Gre za navidezno izboljšanje'

Ob tem Evropska komisija pričakuje, da se bo delež javnega dolga v BDP še naprej zmanjševal, in sicer na 68,4 odstotka leta 2024 in 67,9 odstotka leta 2025. "Ta upad je mogoče pripisati spremembam nominalnega primanjkljaja in velikemu povečanje nominalnega BDP," ocenjujejo. Hkrati opozarjajo, da lahko na javnofinančne projekcije pomembno vpliva sanacija škode po poplavah in reforma plačnega sistema v javnem sektorju, o kateri potekajo pogajanja s socialnimi partnerji.

"Da se je delež dolga v BDP zmanjšal, je izključno posledica inflacije, gre za navidezno izboljšanje. To bomo občutili v prihodnje ob zaostrenih razmerah na kapitalskih trgih," je na dogodku Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) dejal Kračun. Na to so opozorili tudi vlado v zadnjem mesečnem poročilu fiskalnega sveta, k čemur dodajajo, da je hitrejše in trajnejše zniževanje dolga v BDP onemogočeno zaradi velikega javnofinančnega primanjkljaja.

"V zadnjih letih od epidemije covida dalje smo zaradi specifičnega položaja šli v povečane javnofinančne izdatke. Ko je prišlo do zamrznitve fiskalnega pravila na evropski ravni, je bilo to takrat smiselno, zdaj pa se iščejo samo vzvode, kako to podaljšati," je bil kritičen tudi ekonomist Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Posledica tega je, da so se izdatki povečevali v tistih segmentih, kjer se veča strukturni primanjkljaj.

Manjše države so bolj na udaru glede fiskalnih pravil

"V kontekstu novih fiskalnih pravil se bomo verjetno morali soočiti z manjšimi prihodki. To bomo občutili že letos, ko je prehodno leto. Igramo tvegano politiko," meni Mrak. Ob tem pa poudarja, da so male države, tudi Slovenija, fiskalno bolj ranljive.

Nova fiskalna pravila prinašajo kompromis, ki bo omogočal bolj postopno konsolidacijo kot obstoječa pravila pakta za stabilnost in rast. Zahtevano povprečno letno zniževanje dolga po novih pravilih bo en odstotek za države z dolgom nad 90 odstotkov BDP in 0,5 odstotka za države z dolgom nad 60 odstotkov BDP. Pred dokončno potrditvijo morajo predlog sprejeti še v evropskem parlamentu.

"Z novimi fiskalnimi pravili bo vloga evropskega fiskalnega sveta večja od lokalnih fiskalnih svetov. Želel bi si, da bi bilo obratno," meni Mrak, z njim pa se strinja tudi Kračun. "Manjše države so bolj na udaru glede fiskalnih pravil," dodaja Kračun.

Po njegovih besedah ohlapnejša fiskalna pravila tako ne pomenijo nič dobrega, saj mora država, kot je Slovenija, letno najti kupce za približno pet milijard evrov obveznic. "Odsotnost fiskalnih pravil je tveganje za dolgoročno vzdržnost," poudarja Kračun.

Nova evropska fiskalna pravila bodo temeljila na verodostojnem srednjeročnem fiskalnem načrtovanju. "Srednjeročni okvir smo pri nas spreminjali dva- do trikrat letno," opozarja Kračun. Po njegovem mnenju je pomembno, da se fiskalni sistem vzpostavi na način, da je sposoben vzpostaviti srednjeročno verodostojno načrtovanje. "Slabšanje strukturnega položaja javnih financ pa omejuje prostor, da se soočimo z dolgoročnimi izzivi," sklene Kračun.