Območje evra je oktobra utrpelo večji upad industrijske proizvodnje od pričakovanega, kar je novo znamenje, da se je gospodarstvo morda znašlo v recesiji. Po desezoniranih podatkih se je industrijska proizvodnja oktobra v primerjavi s septembrom v evrskem območju zmanjšala za 0,7 odstotka, kar je najnižja raven od leta 2020. Ekonomisti so napovedali 0,3-odstotni upad.
V EU pa je na mesečni ravni industrijska proizvodnja nižja za 0,5 odstotka, kažejo podatki statističnega urada Eurostat. Še globlji je bil upad na letni ravni. Industrijska proizvodnja v območju evra se je namreč zmanjšala za 6,6 odstotka, v EU pa za 5,5 odstotka.
Glede na raziskavo Bloomberga ekonomisti zdaj računajo, da se evrsko območje ne bo izognilo blagi recesiji.
Anketa, ki jo je izvedel Bloomberg, je pokazala, da analitiki za zadnje trimesečje leta napovedujejo 0,1-odstotno krčenje. V začetku leta 2024 pa naj bi sledilo rahlo okrevanje.
Preberi še
Indeks PMI padel še šestič zapored, zaposlenost prvič po treh letih navzdol
Kompozitni indeks PMI, ki ga izračunava HCOB, je po prvih podatkih tudi novembra ostal pod mejo 50 točk, kar ločuje rast od krčenja. Posledica krčenja evropskega gospodarstva je padec zaposlenosti.
05.12.2023
Gospodarsko zaupanje v evrskem območju ponovno upadlo
Indeks je upadel šesti mesec zapored.
30.10.2023
Evrsko območje v drugem trimesečju s piškavo rastjo
Slovenija je v drugem trimesečju dosegla 1,3-odsotno rast, drugo najvišjo v evrskem območju.
07.09.2023
Največji upad na mesečni ravni je v območju evra utrpela proizvodnja investicijskega blaga, in sicer za 1,4 odstotka, k rasti pa je največ pripomogla proizvodnja energije. V EU je proizvodnja investicijskega blaga upadla za 0,9 odstotka, proizvodov za vmesno porabo za 0,7 odstotka in netrajnih dobrin za široko porabo za 0,5 odstotka, medtem ko je proizvodnja trajnih dobrin za široko porabo narasla za 0,3 odstotka in energije za 2,2 odstotka.
Največji izziv ohlajanje povpraševanja
Številke kažejo, da ohlajanje svetovnega povpraševanja evropskim izvoznikom povzroča težave. Vseh pet največjih gospodarstev v regiji je imelo mesečni upad industrijske proizvodnje.
Med državami članicami, za katere so na voljo podatki, so največji upad na mesečni ravni občutili na Irskem (‒7 odstotkov), Malti (‒2,5 odstotka) in na Nizozemskem (‒2,1 odstotka). O največjem povečanju obsega proizvodnje pa so poročali v Grčiji (6 odstotkov), na Portugalskem (3,8 odstotka) in Češkem (2,9 odstotka).
V medletni primerjavi je bil največji upad na Irskem, v Estoniji in na Nizozemskem, največja rast pa v Grčiji, na Danskem in Slovaškem.
Novi podatki bodo pomembno vplivali na srečanje Evropske centralne banke v četrtek, na katerem bodo odločali o nadaljnji smeri monetarne politike. Ob tem bodo objavili tudi nove gospodarske napovedi. Na decembrskem srečanju sprememb višine obrestnih mer sicer ne pričakujejo, vlagatelji pa gledajo že v prihodnost. Trenutno stavijo, da bi oblikovalci politik lahko prvič znižali obrestne mere že čez tri mesece.