Največ na koncu meseca ostane Nemcem, koliko privarčujemo Slovenci?

Evropska gospodinjstva so leta 2022 privarčevala osmino svojih dohodkov, kažejo podatki Eurostata. Katere države so privarčevale največ in kam se uvrščajo slovenska gospodinjstva?

Leta 2022 so previbalci v EU v povprečju prihranili 12,7 odstotka svojega razpoložljivega dohodka. Ta stopnja je bila bistveno nižja kot leta 2021 (16,4 odstotka) in bližja vrednostim pred pandemijo. To je veliko več kot v Združenih državah Amerike, kjer so prebivalci po podatkih Statiste septembra 2023 prihranili le 3,4 odstotka svojega dohodka. Najvišje bruto stopnje varčevanja med članicami Evropske unije so bile leta 2022 zabeležene v Nemčiji (19,9 odstotkov), na Nizozemskem (19,4 odstotka) in v Luksemburgu (18,1 odstotka).

Slovenska gospodinjstva so v letu 2022 v poprečju privarčevala 13,9 odstotka razpoložljivega dohodka, kar nas uvršča na osmo mesto med Avstrijo in Madžarsko.

Stopnje varčevanja pod 10 odstotki je leta 2022 zabeležilo 12 članic EU, med katerimi sta imeli Poljska in Grčija negativni stopnji, in sicer -0,8 odstotka oziroma minus štiri odstotke. To kaže, da so gospodinjstva porabila več, kot je znašal njihov bruto razpoložljivi dohodek, in so zato bodisi uporabljala nakopičene prihranke iz prejšnjih obdobij bodisi so se za financiranje svojih izdatkov zadolževala, je poročal Eurostat.

Leta 2022 je realni bruto prilagojeni razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca v EU zabeležil 0,8-odstotno znižanje, medtem ko je evroobmočje doživelo 0,9-odstotno znižanje, kar je bilo prvo takšno znižanje po letu 2013.

Če pogledamo gibanja v zadnjih dveh desetletjih, je po negativnih stopnjah med letoma 2010 in 2013 zaradi svetovne finančne in gospodarske krize realni bruto prilagojeni razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca od leta 2014 do leta 2021 naraščal. Leta 2020, v začetnem letu krize, ki jo je povzročila pandemija covida-19, se je stopnja sprememb upočasnila, vendar je ostala pozitivna.

Po rekordni 2,8-odstotni rasti v letu 2021, ki je bila najvišja v zadnjih dveh desetletjih, je bilo leta 2022 povečanje nominalne vrednosti (za 6,3 odstotka) nižje od rasti cen (za 7,2 odstotka), zato je bilo opaziti zmanjšanje realne vrednosti, so še zapisali na Eurostatu.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj v poročilu o razvoju 2023 ugotavlja, da se je materialna blaginja slovenskega prebivalstva v obdobju med letoma 2015 in 2021 počasi izboljševala in sledila dinamiki gospodarskega razvoja. V tem obdobju sta se krepili stopnja delovne aktivnosti in bruto razpoložljiv dohodek gospodinjstev, zmanjševala pa dohodkovna neenakost in tveganje socialne izključenosti.

Med nezadostno obravnavanimi izzivi pa po Umarjevem poročilu še naprej ostajajo materialni in socialni položaj gospodinjstev z zelo nizkimi dohodki in položaj drugih ranljivejših družbenih skupin.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar