V Evropi manj povpraševanja, pri nas občutno več potrošniških posojil

Za zadnje letošnje četrtletje banke v evrskem območju pričakujejo nadaljnje, čeprav bolj zmerno, zaostrovanje meril za odobritev posojil podjetjem in na splošno nespremenjene kreditne standarde za stanovanjska posojila gospodinjstvom. Na drugi strani naj bi se pogoji za odobritev potrošniških posojil še naprej znatno zaostrovali, kaže anketa ECB iz oktobra. Pri nas pa se je julija in avgusta povprečno mesečno novo zadolževanje v obliki potrošniških posojil povečalo za približno 40 odstotkov.

Hitrost zaostrovanja pogojev za stanovanjska posojila se je v primerjavi z drugim četrtletjem celo pospešila, medtem ko se je pri potrošniških in drugih posojilih nekoliko umirila. K zaostritvi je prispevalo več tveganj, povezanih z gospodarskimi obeti in posebnim položajem posojilojemalca, pa tudi slabši likvidnostni položaj bank. 

Banke so v tretjem četrtletju znova poročale o precejšnjem zmanjšanju povpraševanja podjetij po posojilih oziroma črpanju kreditnih linij, zmanjšanju povpraševanja po stanovanjskih posojilih ter povpraševanja po potrošniških in drugih posojilih gospodinjstvom. Povpraševanje se je zmanjšalo za 36 odstotkov, potem ko je bilo v drugem četrtletju manjše za 42 odstotkov. 

Podobno kot v zadnjih četrtletjih je bilo zmanjšanje povpraševanja precej večje, kot so pričakovale banke, predvsem zaradi višjih obrestnih mer in nižjih naložb v osnovna sredstva za podjetja ter manjšega zaupanja potrošnikov in slabših obetov na stanovanjskem trgu za gospodinjstva. Za četrto četrtletje banke pričakujejo nadaljnje zmanjšanje povpraševanja po vseh posojilih, čeprav manj izrazito kot v tretjem četrtletju.

Ravno nasprotno: Pri nas se izraziteje krepi obseg potrošniških posojil

Tudi slovenske banke poročajo, da se je obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem avgusta ob nadaljnjem zaostrovanju pogojev zadolževanja na srednji ravni zmanjšal za 1,4 odstotka. To je bila v veliki meri posledica razdolževanja podjetij in predvsem nefinančnih družb, nižji pa je bil tudi obseg kreditov države, je v poročilu zapisal Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Po podatkih Umarja upada tudi medletna rast kreditov gospodinjstvom, ki so bili medletno višji za 3,4 odstotka, in sicer zaradi hitrega umirjanja rasti stanovanjskih kreditov, ki je bila z 1,6 odstotka najnižja po letu 2016. Novo zadolževanje v obliki stanovanjskih posojil je v osmih mesecih letos znašalo skoraj 780 milijonov evrov, kar je za več kot polovico manj kot v istem obdobju lani.

V zadnjih mesecih pa se izraziteje krepi obseg potrošniških posojil, ki je bil avgusta na medletni ravni višji za 7,1 odstotka, novo kreditiranje pa se je letos povečalo za skoraj četrtino. "To je po naši oceni posledica sprememb minimalnih kreditnih standardov za nova posojila gospodinjstvom kot tudi spremenjene kreditne politike bank, ki so se usmerile v posojila, ki dosegajo višjo obrestno mero kot stanovanjska," so navedli na Umarju. 

Glavna sprememba se nanaša na spodnjo mejo določanja kreditne sposobnosti, ki je bila določena pri 76 odstotkih bruto minimalne plače (914 evrov), na raven minimalnih življenjskih stroškov (745 evrov), banke pa bodo lahko upoštevale tudi nekatere dodatne prejemke (npr. otroške dodatke).

Obrestne marže bank še rasle

Ključne obrestne mere ECB so imele v zadnjih šestih mesecih izrazito pozitiven vpliv na neto obrestne marže bank, čeprav naj bi se ta vpliv v naslednjih šestih mesecih postopoma zmanjšal. Medtem ko so banke poročale o pozitivnem učinku na svojo splošno dobičkonosnost, se je občutno povečal delež bank, ki so poročale o negativnem učinku odločitev ECB o obrestnih merah na obseg posojil. Poleg tega so banke poročale o nadaljnjem negativnem učinku zaradi večjih potreb po rezervacijah in oslabitvah.

Kar zadeva zmanjšanje bilance stanja, so banke poročale, da je ECB z zmanjšanjem portfelja sredstev denarne politike – vključno s prekinitvijo ponovnega vlaganja prihodkov od zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa ECB za nakup sredstev (APP) – prispevala k poslabšanju tržnih pogojev financiranja in likvidnostnih pozicij za bank območja evra v zadnjih šestih mesecih. Tudi to je prispevalo k zaostritvi posojilnih pogojev. Ti učinki naj bi se okrepili v naslednjih šestih mesecih.