Slovenskemu dvigu plač v javnem sektorju sledila tudi Nemčija

Po treh neuspelih poskusih pogajanj je nemška vlada ta vikend dosegla sporazum z drugim največjim sindikatom v državi o dvigu plač, ki bo zagotovil višje prihodke 2,5 milijona javnim uslužbencem v največjem evropskem gospodarstvu. Izid pogajanj v Nemčiji smo primerjali z dosedanjimi dvigi v Sloveniji, saj so z aprilom javni uslužbenci pri nas prišli do drugega povišanja plač v zadnjega pol leta.

Javni uslužbenci v Nemčiji bodo za ublažitev učinkov inflacije prejeli tri tisoč evrov v neobdavčenih izplačilih, ki bodo izplačani do februarja 2024. Od marca 2024 se bodo plače dvignile za 200 evrov, nato pa še za 5,5 odstotka, poroča Reuters na podlagi sporazuma, ki je bil prek arbitraže dosežen v Potsdamu.

"Plačni dogovor prinaša oprijemljivo olajšanje za zaposlene," je komentirala nemška ministrica za notranje zadeve Nancy Faeser. "Neobdavčena izplačila se bodo hitro poznala v denarnicah ljudi."

Dogovor s sindikatom Verdi prihaja po tem, ko je največji sindikat v državi IG Metall za industrijske delavce že izpogajal 5,2-odstotni dvig plač v letu 2023 in 3,3-odstotni dvig v letu 2024. Verdi, ki poleg javnih storitev vključuje tudi sindikate poštnih delavcev, prometa in bančništva ter zavarovalništva, je prejšnji mesec skupaj s sindikatom dbb sprožil stavko, ki je ohromila letalski in železniški promet. Do odpovedi letov je prišlo na letališčih v Münchnu in Berlinu.

Slovenski javni sektor z drugim dvigom plač

April je tudi slovenskemu javnemu sektorju prinesel povišanje plač, in sicer za štiri odstotke oziroma en plačni razred, o čemer so se vlada in sindikati dogovorili že na lanskoletnih pogajanjih. Prvo povišanje plač je prišlo oktobra, ko so se te dvignile za 4,5 odstotka, poleg tega se je nadomestilo za malico povečalo s 4,94 evra na 6,15 evra, uslužbenci do 50. plačnega razreda pa so prejeli še poračun regresa za letni dopust.

Medtem ko je prvi dvig služil ublažitvi učinkov inflacije, ki je v marcu vztrajala pri visokih 10,3 odstotka na letni ravni, je aprilski dvig že del napovedane reforme plačnega sistema v javnem sektorju, ki naj bi po načrtih vlade v veljavo stopil 1. januarja 2025. Reforma med drugim predvideva izenačitev prvega plačnega razreda, tj. najnižje plače, z minimalno plačo, uvedbo 67 plačnih razredov in petih ločenih plačnih stebrov ter razmerje med najvišjo in najnižjo plačo v višini ena proti sedem.

Fiskalni učinek oktobrskega dogovora s sindikati vlada ocenjuje na 611 milijonov evrov.

V slovenskem javnem sektorju je zaposlenih dobrih 188 tisoč ljudi, v letu 2021 pa smo za plače v javnem sektorju namenili dobrih pet milijard evrov.

O podobnih reformah sistema plač v javnem sektorju razmišljajo tudi drugod v regiji. Fiskalni svet v Srbiji v svoji analizi ugotavlja, da je največja ovira za dosego reforme plačnega sistema, ki ima trenutno kar 500 plačnih razredov, politične narave, zato pozivajo k izogibanju populističnim ukrepom, pišejo kolegi v srbskem uredništvu Bloomberg Adria.

Pritisk inflacije in dobro pogajalsko izhodišče delavcev

Zahteve po višjih plačah – in večjo pripravljenost na stavke – spodbuja najhitrejša inflacija v zadnjih desetletjih, ki se kljub padcu cen energije po izbruhu rusko-ukrajinske vojne izkazuje za vztrajno. Plače v Nemčiji so se lani znižale za več kot tri odstotke, če jih prilagodimo rasti cen življenjskih potrebščin, kažejo podatki državnega statističnega urada Destatis.

Obenem imajo delavci v evropskih državah dobra pogajalska izhodišča, saj trg dela ostaja odporen na krizo, delodajalci pa imajo vse večje težave s privabljanjem kadra.

Plače v evroobmočju so obenem trn v peti centralnim bankirjem v Evropski centralni banki, ki se z višanjem obrestnih mer borijo z visoko inflacijo, skrbi pa jih, da bodo višje plače otežile umirjanje inflacije na ciljno raven dveh odstotkov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar