EU v 2022 z rekordnim zunanjetrgovinskim deficitom

V letu 2022 je Evropska unija (EU) zabeležila primanjkljaj v blagovni menjavi v višini 432 milijard evrov, kažejo podatki evropskega statističnega urada (Eurostat) o mednarodni blagovni menjavi. S tem je dosegla največji deficit od leta 2002, ko so začeli zbirati podatke. Glavni krivec za rekordni primanjkljaj je bila visoka rast cen energije – in posledično rekordne vrednosti uvoza energije. Rast cen se je začela proti koncu leta 2021 in se nadaljevala večji del leta 2022.

Uvoz se je preteklo leto povečal za 41 odstotkov, na tri tisoč milijard evrov. Izvoz je v tem času zrasel za 18 odstotkov, na 2.572 milijard evrov. Zaradi višjih cen sta tako uvoz kot izvoz dosegla najvišjo medletno rast v zadnjih desetih letih, poroča Eurostat.

Članice EU odvisne od enotnega evropskega trga

Podatki še kažejo, da ima notranji trg EU osrednjo vlogo v blagovni menjavi držav članic. Leta 2022 je velika večina držav EU več trgovala na notranjem trgu EU kot z državami zunaj EU. Združene države Amerike (ZDA) so bile leta 2022 največja izvozna destinacija blaga iz EU, medtem ko je Kitajska največja država izvora za uvoz blaga v EU. EU predstavlja približno 14 odstotkov svetovne blagovne menjave. Vrednost mednarodne blagovne menjave za približno trikrat presega vrednost menjave storitev. Že po naravi je čezmejno trgovanje s storitvami težavno.

Delež tokov znotraj in zunaj EU v skupni blagovni menjavi je precej različen, kar do neke mere odraža zgodovinske vezi in geografsko lokacijo. Med članicami EU je največji delež uvoza znotraj EU zabeležil Luksemburg – 90 odstotkov celotnega uvoza. Največji delež izvoza znotraj EU je ustvarila Češka – 82 odstotkov celotnega izvoza.

Slovenija zmanjšala trgovino s članicami EU

Po drugi strani je najnižji delež, 35 odstotkov celotnega uvoza, znotraj EU uvozila Irska. Razlog se skriva v dejstvu, da je njena glavna trgovinska partnerica Združeno kraljestvo, ki ni več del EU. Najnižji del izvoza znotraj EU je ustvaril Ciper, in sicer le 26 odstotkov celotnega izvoza. Slovenija je 52,1 celotnega uvoza ustvarila znotraj EU. V države članice oziroma znotraj EU je izvozila 62,8 odstotka celotnega izvoza. Oba deleža sta upadla v primerjavi z letom 2021. Takrat je Slovenija uvozila 56 odstotkov celotnega uvoza znotraj EU in izvozila 67,7 odstotka izvoza. Sprememba je posledica rasti blagovne menjave farmacevtskih izdelkov med Slovenijo in Švico.

Nizozemska je uvozila velik delež blaga iz držav zunaj EU, le 39 odstotkov njenega uvoza je bilo znotraj EU, 71 odstotkov blaga pa je izvozila znotraj EU. Tu gre za učinek pristanišča Rotterdam-Antwerpen, prek katerega se pretovori velike količine blaga in surovin, ki pot nadaljujejo na končne destinacije v druge države.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar