.webp){kind=icon}
Slovenija je v desetletju po zadnji finančni krizi izvozila več, kot je uvozila. Leta 2022 se je to spremenilo, glavni razlog pa so povišane cene energentov in surovin, ki jih moramo uvažati. Strokovnjaki so mnenja, da gre za ciklične in ne strukturne dejavnike, letos pa bi lahko Slovenija ponovno postala neto izvoznik.
Primanjkljaj bilančne vsote je leta 2022 znašal 247 milijonov oziroma 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kažejo podatki Banke Slovenije. Razlogi za to naj bi bili ciklični in ne strukturni – glavni krivec za primanjkljaj so poslabšani pogoji menjave, ki naj bi se letos izboljšali. V Sloveniji in evrskem območju naj bi tako letos zabeležili bilančni presežek, ocenjujejo v Banki Slovenije. K temu bodo prispevali tudi cenejši energenti in surovine, ki jih morajo države Evropske unije (EU) uvažati.
Tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) za letos pričakuje presežek tekočega računa plačilne bilance. "Primanjkljaj je bil prehodnega značaja, povezan s poslabšanimi pogoji menjave. Potrošnja se je okrepila, tudi investicije," je na dogodku Banke Slovenije povedala Maja Bednaš, direktorica Umarja. Dodala je, da so tako gospodinjstva kot podjetja med pandemijo rekordno varčevala, "visoke ravni varčevanja pa so signal, da bi se lahko ta sredstva usmerila v produktivnejše namene".
Preberi še
Umar: Umiritev gospodarske rasti in postopno zniževanje inflacije
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je objavil pomladansko napoved gospodarskih gibanj, v kateri je napoved letošnje rasti bruto domačega proizvoda (BDP) zvišal za 0,4 odstotne točke, na 1,8 odstotka.
02.03.2023
Sumljivo povečanje slovenskega izvoza ruskim prijateljem
EBRD opozarja na povečan izvoz evropskih podjetij v države, ki lahko prosto trgujejo z Rusijo.
20.03.2023
Analiza BBA: Slovenija izvozni prvak, 2022 je bilo leto deficitov
Kako se je v 2022 gibala zunanja trgovina držav v regiji Adria? Kakšne so napovedi?
20.03.2023
Da je primanjkljaj plačilne bilance prehoden, meni tudi Črt Kostevc z ljubljanske Ekonomske fakultete. "Ujeti smo v cikel, saj smo izrazita uvoznica surovin. Odvisni smo od svetovnega cikla, ki je delno tržen, delno špekulativen," je dejal profesor ekonomije. "Vrhovi, doseženi lani, so padli. Pritiski, ki so bili v nadaljevanju dobavne verige, se umirjajo."
Kostevc zaenkrat ne vidi strukturnih težav, ki bi prispevale k bilančnemu primanjkljaju. Jasnejšo sliko bo dalo letošnje leto. "Če bi se po letu 2023 pokazalo, da je v teh gibanjih kaj strukturnega, se je treba vprašati, kaj lahko država naredi, da pospeši te premike."
Ob tem je opozoril, da nimamo svoje denarne politike, zaradi česar so orodja države za dvig izvoza in konkurenčnosti omejena na davčno in subvencijsko politiko, ki pomagata blažiti visoke cene. Odprava strukturnih elementov pa je tek na dolge proge, je dejal Kostevc. "Strukturnih težav na kratek rok ne moremo reševali, saj država ne more tako hitro povečati konkurenčnosti."
Po Kostevčevem mnenju se bo vpliv trenutnega investicijskega cikla države in podjetij na konkurenčnost poznal šele čez nekaj let.
Povezava med makroekonomskimi trendi in kreditno aktivnostjo
Zaradi povišanih cen energentov in težav v dobavnih verigah je bila potrebna podpora podjetjem pri zagotavljanju likvidnosti in obratnih sredstev. Zato je bilo leto 2022 izjemno tudi na področju kreditiranja.
"Podjetja so lani najemala obsežne kredite – še posebej v drugi polovici leta," je dejala Anita Stojčevska, izvršna direktorica SKB banke. "Moram pa poudariti, da čeprav so se obrestne mere zvišale, trenutno ne beležimo večjih tveganj ali poslabšanj kreditnega portfelja, tako na strani občanov kot na strani podjetij."
Stojčevska je glede poslovanja podjetij v prihodnje optimistična. Ocenjuje, da so so občani in podjetja v zadnjih letih pokazali visoko odpornost na šoke, ki niso bili običajni.
Anita Stojčevska: "Oboji so znali uravnavati svoje poslovanje. Naučili so se, da morajo imeti dovolj lastnega kapitala, da financirajo svoje operacije in se ne zanašajo samo na banke."
Dejala je tudi, da je marsikatero podjetje izkoristilo priložnosti, ki izhajajo iz dobavnih verig, da so spremenile ali poiskale druge vire za svojo proizvodnjo ali jih našle celo na svojem lastnem trgu. To je botrovalo tudi višji ravni investicij. Optimizem pa ni zadosti, je opozorila Stojčevska. "Nujno je, da znamo v državi spodbuditi vse investicije, ki bi prispevale k produktivnosti in konkurenčnosti. Smiselna je podpora z davčnimi učinki, vezana na inovacije, digitalizacijo in zeleni prehod."
Manjša negotovost bo okrepila gospodarsko rast in izvoz
"Letos pričakujemo gospodarsko rast, ki bo šibkejša kot lani in višja, kot smo pričakovali jeseni," je dejala direktorica Umarja. Urad je v spomladanski napovedi gospodarskih gibanj napoved Slovenije za letošnje leto dvignil na 1,8 odstotka. Še lansko jesen so v letu 2023 pričakovali 1,4-odstotno rast.
Razlog za optimizem Umarja je nižja negotovost, saj ni več skrbi glede pomanjkanja energentov oziroma energetske redukcije. "Manjša negotovost je vplivala tudi na izboljšanje napovedi v naših trgovinskih partnericah," je pojasnila Bednaš.
