E-pismo: Zakaj nemški model ne deluje – na nogometnih igriščih in v tovarnah

Nemčija leta 2014 je za današnjo Nemčijo neprepoznavna. Pred 12 leti je gospodarski motor Evrope vodila mirna roka Angele Merkel, nemške kanclerke, ki je bila takrat na položaju že osem let. Njene tovarne so delovale na poceni ruskem plinu, ne da bi jih motila ruska priključitev Krimskega polotoka in vdor v Donbas. Kitajska grožnja se je zdela zanemarljiva, prvi val množičnih migracij, ki je leto kasneje dosegel evropske obale in razdelil javno mnenje po celotni stari celini, pa še ni prišel.

Predvsem pa je Nemčija leta 2014 bila svetovna prvakinja v nogometu.

Padec v nemilost je bil epski. Le 12 let kasneje država velja za "bolnika Evrope", saj tovarne ena za drugo napovedujejo odpuščanja, cene energije pa so med najvišjimi na celini. Na vrata nepriljubljenega kanclerja Friedricha Merza trka skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) – po javnomnenjskih anketah najbolj priljubljena stranka v državi –, ki nezadovoljstvo nemškega ljudstva glede gospodarstva in migracij obrača proti brezidejnemu establišmentu.

In kot da to ni bilo dovolj, se je Nemčija minuli teden predčasno poslovila od svetovnega prvenstva. V osmini finala je namreč izgubila proti outsiderju Paragvaju, potem ko se ji na svetovnih prvenstvih leta 2018 in 2022 ni uspelo niti prebiti iz skupine.

Nemčija je milo rečeno v razsulu. Nemško gospodarstvo je nazadnje zabeležilo četrtletno rast BDP, višjo od enega odstotka, v drugem kvartalu leta 2021, ko se je svet začel prebujati iz pandemičnih zaprtij. Največje gospodarstvo v Evropi je kazalo znake upočasnitve že pred izbruhom pandemije.

Zakaj je Nemčija tako slaba na igrišču in zunaj njega?

Ostanimo najprej pri nogometu. To je nedvomno najbolj priljubljen šport v Nemčiji in, odkrito rečeno, edino mesto, kjer se Nemci vseh vrst poenotijo. Medtem ko se je politično življenje vedno bolj polariziralo, je bila reprezentanca tudi edini kraj, kjer so Nemci lahko izkazali nacionalni ponos.

Najnovejši spodrsljaj bi lahko pripisali kombinaciji trenerskih napak in slabe taktike, slabi formi glavnih igralcev – od katerih se mnogi vračajo po dolgotrajnih poškodbah – ter poškodbam nekaterih ključnih igralcev. Žoga je okrogla in v nogometu je včasih potrebna tudi sreča. Nemci je vsekakor niso imeli.

A to ni prvič, da je Nemčija na svetovnem prvenstvu pokazala presenetljivo slabo predstavo. Ko je na mundialu leta 1998 doživela boleč izpad po porazu proti Hrvaški s 3:0 v četrtfinalu, je nemška nogometna zveza DFB sprožila temeljito prenovo sistema.

Preoblikovali so mladinski sistem, posodobili skavtsko mrežo za odkrivanje talentov in najboljšim 18 klubom v državi naložili obvezno vzpostavitev razvojnih centrov. Začel se je nemški nogometni preporod, znan kot Das Reboot, ki je eno generacijo igralcev pozneje Nemčijo leta 2014 znova pripeljal do naslova svetovnega prvaka.

Trenutni padec forme bi se lahko popravil, in če poznamo nemški nogomet, se bo to morda kmalu tudi zgodilo. Nemci so potrebovali 24 let, da so ponovno osvojili svetovno prvenstvo – od zmage leta 1990 do zmage leta 2014. Od zadnje zmage nas loči 12 let, torej je časa za povratek še dovolj.

A ravno v trenutku, ko so se osramočeni igralci DFB vračali v Nemčijo, je vladajoča koalicija kanclerja Merza napovedala nov sveženj reform. Da bi se lotili druge strani kovanca, kjer Nemčija v zadnjem času naletava na velike težave – gospodarstva.

Nemški ekonomist in novinar Wolfgang Münchau je v svoji literarni uspešnici Kaput nemške gospodarske težave opisal precej preprosto: Nemški gospodarski model je desetletja temeljil na inženirski odličnosti in izvozu industrijskih izdelkov, zlasti avtomobilov in strojne opreme.

A ko so azijski tekmeci okrepili svojo produktivnost, je ta model vse bolj slonel na dostopu do poceni energije. Nemčija je za njegovo ohranitev sprejela dve veliki stavi. Prva je bila tesno energetsko in politično približevanje Rusiji, ki ga je začel nekdanji socialdemokratski kancler Gerhard Schröder, znan po izjemno tesnih povezavah z Vladimirjem Putinom, nadaljevala pa Angela Merkel. Ta ni zmanjšala nemške odvisnosti od ruskega plina; nasprotno, s hitro ustavitvijo jedrskih elektrarn po nesreči v Fukušimi jo je še povečala.

Druga stava je bila Kitajska in njeno na videz nenasitno povpraševanje po audijih in volkswagnih. Nemška politika in gospodarstvo sta ob tem pogosto zamižala na eno oko pred političnimi in človekovimi vprašanji.

Ruska stava se je z invazijo na Ukrajino sesula, pri čemer sta se plinovoda Severni tok I in II, ki sta Nemčijo oskrbovala s poceni energijo, hitro zaprla. Zeleni odpor do jedrske energije je medtem zaprl edino realistično pot iz odvisnosti od Moskve. Vetra v Nemčiji ni dovolj, obala je kratka, industrijska lakota po energiji pa ogromna, piše Münchau.

Krisztian Bocsi/Bloomberg

 

Tudi kitajska stava se je obrnila proti Berlinu. Kitajska danes izvozi več avtomobilov kot Nemčija in je val električnih vozil ujela precej prej, kot se je Volkswagen sploh zavedal, kaj se dogaja. Ob tem Nemčija zaostaja tudi pri novih tehnologijah. Njena digitalna omrežja so zastarela, država, ki je desetletja predavala svetu o učinkovitosti, pa je v digitalni dobi videti presenetljivo analogna.

Vsaj delček teh pomanjkljivosti Merzeva vlada skuša boleče spremeniti. Najnovejši ukrepi pred nekaj dnevi predstavljenih Merzevih reform zadevajo davčne razbremenitve za družine, zvišanje davkov za najvišje dohodke, večja prožnost na trgu dela ter odprava telefonske bolniške. Hkrati želijo podjetjem omogočiti lažje prilagajanje gospodarskim razmeram. Delodajalci bodo lahko delavce brez posebnega razloga zaposlili za določen čas do štirih let, pogodbo pa bo mogoče podaljšati največ šestkrat, ukrep pa bo veljal za zaposlitve do konca leta 2030. Vlada ukinja tudi telefonsko bolniško, potrdilo o začasni nezmožnosti za delo pa bo praviloma treba predložiti že prvi dan bolezni.

Prav tako načrtujejo obsežno prenovo nemškega pokojninskega sistema. Predlog vključuje tudi politično občutljive ukrepe, med njimi varčevalni steber, vezan na kapitalske trge, strožja pravila za predčasno upokojevanje in postopno zviševanje upokojitvene starosti.

Kar je še huje, številni nekdanji nemški prvaki, kot je na primer že omenjeni Volkswagen, so v fazi odpuščanja. Marca lani se je Volkswagen odločil za težko potezo – ukinitev 50.000 delovnih mest, da bi oživil dobiček in okrepil svoj težaven posel v Nemčiji. Dobro leto dni in po vrsti neuspehov se delavci pri največjem evropskem avtomobilskem proizvajalcu soočajo z možnostjo, da se bo to število potencialno podvojilo na 100.000. Volkswagen še zdaleč ni edini.

Reforme prihajajo v času, ko Nemčija gospodarstvo zaliva z rekordnimi prilivi: od dotrajane infrastrukture, subvencij in področja, kjer je dolga leta najbolj zaostajala – obrambe. Znesek, ki bo porabljen v prihodnjih 12 letih, je ogromen. Skupaj je bilo namenjenih 500 milijard evrov, investicije pa se bodo leta 2026 povečale na skoraj 60 milijard evrov dodatnih letnih investicij.

Na nedavnem gospodarskem brifingu so ekonomisti francoske zavarovalnice Coface izpostavili, da je načrt na pravi poti. "Fiskalna poraba v Nemčiji bo v letih 2026 in 2027 nemški gospodarski rasti dodala po 0,5 odstotne točke. Vendar bo kljub temu fiskalnemu spodbujevalnemu učinku rast v Nemčiji letos ostala zelo šibka. Vojna v Iranu je povzročila precejšnja znižanja napovedi. Leto smo začeli z napovedjo enoodstotne rasti v Nemčiji, zdaj pričakujemo le 0,4-odstotno rast," so povedali. Za leto 2027 napovedujejo 0,9-odstotno rast.

Le čas bo pokazal rezultate.