Domača inflacija v marcu pri 10,5 odstotka

Letna stopnja inflacije v Sloveniji je po danes objavljenih podatkih statističnega urada (Surs) marca narasla na 10,5 odstotka, kar je 1,2 odstotka več kot prejšnji mesec in celo največ od avgusta lani. K inflaciji so po informacijah Sursa najbolj prispevale višje cene hrane in električne energije. Na mesečni ravni se cene niso spremenile, potem ko je bila februarja mesečna rast cen 0,7-odstotna, ugotavljajo državni statistiki.

Največ, 2,9 odstotne točke, so k letni inflaciji prispevale 19,1 odstotka višje cene hrane. Meso se je podražilo za 18,2 odstotka, kruh in izdelki iz žit za 20,1 odstotka ter mleko, sir in jajca za 24,4 odstotka. Za 1,2 odstotka je inflacijo zvišala dražja električna energija. Ta se je podražila za 49 odstotkov, kar je bila med drugim posledica delne odprave ukrepov za omilitev posledic energetske draginje, uvedenih pred letom dni, pojasnjujejo statistiki.

Letna rast cen v marcu je bila precej višja kot leto prej – marca lani je znašala 5,4 odstotka – in najvišja od avgusta lani, ko je bila pri 11 odstotkih. Letna stopnja inflacije je septembra znašala deset odstotkov, oktobra 9,9 odstotka, novembra deset odstotkov, decembra 10,3 odstotka in januarja deset odstotkov.

Podatki urada na drugi strani razkrivajo, da se je javni dolg v letu 2022 znižal. Ob koncu leta je bil pri 69,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je leta 2021 predstavljal še 74,5 odstotka.

Slovenske državne finance so sicer po 347 milijonih evrov presežka v letu 2019 v koronskem letu 2020 zaradi negativnih učinkov pandemije covida-19 in izdatnega državnega trošenja za pomoč podjetjem in gospodarstvu zdrsnile v skoraj 3,60 milijarde evrov primanjkljaja.

V letu 2021 se je primanjkljaj ob hitrem gospodarskem okrevanju znižal na 2,41 milijarde evrov, lani pa se je ob nadaljnji gospodarski rasti in povečani porabi navkljub zniževanje primanjkljaja upočasnilo.

V letu 2022 so primanjkljaj ustvarili vsi trije podsektorji države: Primanjkljaj centralne države, torej državnega proračuna, je bil pri skoraj 2,11 milijarde evrov, občine so skupaj izkazale za 109 milijonov evrov primanjkljaja, skladi socialne varnosti, torej pokojninska in zdravstvena blagajna, pa 104 milijone evrov.

Primanjkljaj državnega proračuna se je medletno znižal za 523 milijonov evrov. Občine so s 44 milijonov evrov presežka prešle na 109 milijonov evrov primanjkljaja, skladi socialnega zavarovanja pa s 175 milijonov evrov presežka na 104 milijone evrov primanjkljaja. Stroški obresti na javni dolg so bili s 637 milijoni evrov lani najnižji v zadnjem obdobju, ob njihovi izločitvi je bil javnofinančni primanjkljaj pri 1,68 milijarde evrov.

Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 11,9 odstotka, cene storitev pa za 7,2 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 15,5 odstotka, poltrajno blago za 6,3 odstotka in trajno blago za 4,1 odstotka.

Analitiki Bloomberg Adria so v zvezi z inflacijskimi gibanji v regiji Adria v svojem poročilu zapisali: "Zadnji podatki o inflaciji (merjeni po metodologiji HICP) za marec kažejo na upočasnitev letne stopnje rasti na Hrvaškem (na 10,5 odstotka) in pospešitev v Sloveniji (na 10,4 odstotka), kar je v skladu z našimi pričakovanji, medtem ko bi se morala inflacija po naših pričakovanjih upočasniti zgodaj jeseni. Čeprav so bila povsod po Evropi (razen v Sloveniji) zabeležena ugodna gibanja glede splošne inflacije, razmeroma visoka stopnja jedrne inflacije kaže na potrebo po nadaljnjih ukrepih Evropske centralne banke (ECB), za katero pričakujemo, da bi lahko v prihodnje dvignila ključno obrestno mero za dodatnih 50 bazičnih točk. Zaradi teh ukrepov ECB pričakujemo gibanje šestmesečnega euriborja v naslednjih mesecih v razponu od 3,5 do štirih odstotkov. Kljub temu verjamemo, da bi bila ECB pripravljena zvišati obrestne mere celo za več kot 50 bazičnih točk, če bi se trenutna negotovost na finančnih trgih umirila."

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar