"Coolcation" - kam bežijo turisti pred visokimi temperaturami?

Evropa se že več kot deset dni spopada z enim najhujših vročinskih valov doslej. Temperature so v številnih državah presegle 40 stopinj Celzija, ponekod pa so se povzpele celo do 45 stopinj.

Najbolj prizadete so glavne turistične destinacije na jugu celine – Italija, Španija in Francija – kjer so oblasti izdale rdeča opozorila, omejile nekatere dejavnosti na prostem ter prebivalce in obiskovalce pozvale, naj se v najbolj vročem delu dneva zadržujejo v zaprtih prostorih.

Vročina je povzročila tudi motnje v prometu, težave pri oskrbi z elektriko in povečano število zdravstvenih intervencij.

A poletje se je šele dobro začelo, zato lahko pričakujejo nove vročinske valove v najbolj vročih mesecih leta – juliju in avgustu.

Preverili smo, ali takšne razmere vplivajo na odločitve turistov? Kakšne so alternative tradicionalnim poletnim počitnicam ob morju?

Eden od trendov, ki se vse bolj uveljavlja zadnjih nekaj let, je tako imenovani coolcation – večje zanimanje za destinacije, ki v poletnih mesecih ponujajo več naravne svežine, zelenja, vode, višje ležečih območij in možnosti umika pred vročino, pravijo pri Slovenski turistični organizaciji (STO).

Raziskave zaznavajo vpliv vročine na odločitve turistov V Evropi je približno 16 odstotkov potnikov navedlo, da so zaradi naraščajočih temperatur v izbranih destinacijah že prilagodili svoje potovalne načrte. Najpogostejše prilagoditve vključujejo spremembo termina potovanja na hladnejši del leta (38 odstotkov), izbiro druge destinacije (37 odstotkov), rezervacijo nastanitve s klimatsko napravo (29 odstotkov), odpoved potovanja (26 odstotkov) ali zmanjšanje števila aktivnosti na prostem (24 odstotkov). Podatki so iz raziskave podjetja MMGY Global, ki jih navaja STO.

"Ne gre le za iskanje hladnejših destinacij, temveč za širši premik v načinu potovanja. Gostje se vse pogosteje izogibajo gneči, iščejo manj znane kraje, bolj pristna doživetja, naravno okolje in pobeg z glavnih turističnih poti," so sporočili iz STO.

Slovenija ima pri tem pomembno prednost, saj na majhnem prostoru združuje Alpe, reke, jezera, gozdove, termalne vode, podeželje, kraške pokrajine in obalo. To omogoča raznolika doživetja tudi v času višjih temperatur, od aktivnega oddiha v gorah in ob vodah do sprostitve v naravi, termalnih destinacijah in manj obljudenih okoljih, pravijo pri STO.

Turistična sezona se je podaljšala

Pri turistični agenciji Relax pravijo, da zaradi vročine niso zaznali spremembe povpraševanja, kvečjemu se je to še povečalo.

"Tovrstni vročinski valovi imajo pozitiven učinek na prodajo, saj veliko ljudi pride in želi čim prej nekam na morje, kjer bodo lažje premagali vročino ob morju, na bazenu, sproščeno," je odgovorila Lucija Kac Klančnik, direktorica marketinga.

Opažajo pa, da se sezona v zadnjih letih podaljšuje – klasična sezona se zdaj začenja že konec maja in traja do sredine oktobra. Predvsem skupine starejših v večji meri potujejo v teh prvih in zadnjih terminih. "Tradicionalno se je sezona začela okoli 10. junija in trajala do 15. septembra, zdaj pa se je to res zamaknilo," je odgovorila Lucija Kac Klančnik.

Strankam svetujejo, naj gredo na jug spomladi ali jeseni

Razmere je za Bloomberg Adria komentiral Peter Brunčič, lastnik in direktor mariborske agencije Potovanja Global. Ta sicer ni tipična turistična agencija, ki prodaja klasične poletne pakete po Sredozemlju, ampak so specializirani predvsem za individualno pripravljena potovanja.

"Pri naših strankah za zdaj ne opažamo trenda, da bi zaradi vse višjih poletnih temperatur raje izbirale severnejše destinacije; je pa res, da jim že ob načrtovanju odsvetujemo obisk nekaterih krajev na vrhuncu poletja, na primer Andaluzije ali Sicilije in podobno. Visoke temperature otežijo oglede mest, kulturnih znamenitosti in drugih aktivnosti na prostem, zato takšne destinacije priporočamo spomladi ali jeseni, ko so razmere precej boljše … pa še ceneje je," odgovoril Peter Brunčič.

Vročina gor ali dol, sezona bo, kot kaže, rekordna

Kljub visoki vročini se Evropi letos obeta novo rekordno turistično leto. Po podatkih Eurostata je bilo v prvem četrtletju v turističnih nastanitvah po EU zabeleženih 471 milijonov prenočitev, kar je 3,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Rekordi padajo tudi v Sloveniji in na Hrvaške, tradicionalni destinaciji Slovencev. Tako Slovenija kot Hrvaška sta letos na vrhu seznama držav glede na rast turizma. V Sloveniji se je število nočitev povečalo za 8,2 odstotka, na Hrvaškem pa za 9,2 odstotka glede na prvo četrtletje lani.

Po zadnjih podatkih je bilo v Sloveniji maja za 13 odstotkov več prihodov tujih turistov kot lani, prenočitev pa več kot 1,2 milijona oziroma za 15 odstotkov več.

Največ obiska v gorskih občinah

Glede na vrste občin je bilo maja največ prenočitev ustvarjenih v gorskih občinah – 487.000 ali 31 odstotkov vseh.

Najbolj obiskane gorske občine so bile Bled, Bohinj in Kranjska Gora. V vseh treh so največ prenočitev ustvarili gosti iz Nemčije. Sledile so Ljubljana in obmorske občine (iz vsake vrste po 18 odstotka prenočitev) ter zdraviliške občine (17 odstotkov), kot navaja Surs.