Zdi se, da se inflacija v Evropi umirja. Analitiki in mednarodne institucije napovedujujo, da bo ostala nad ciljno vrednostjo dveh odstotkov vsaj do leta 2025, naš sogovornik pa meni, da bo višja inflacija postala nova normalnost za evropski kontinent.
"Nizka inflacija zadnjega desetletja v Evropi je stvar preteklosti. Morali se bomo naučiti živeti s povišano inflacijo," je v pogovoru za televizijo Bloomberg Adria dejal dr. Mojmir Mrak, redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti. "Cela vrsta strukturnih dejavnikov kaže, da bo inflacija na dolgi rok nekoliko višja od tiste, ki smo je bili vajeni. K temu bo pripomogla tudi deglobalizacija, saj je delovna sila v Evropi dražja kot drugod po svetu."
Kaj lahko pričakujemo od centralnih bank, ki se trudijo ohladiti inflacijo z zategovanjem denarne politike? Mrak meni, da bo ameriška centralna banka Fed upočasnila tempo zviševanja obrestnih mer, medtem ko bodo evropski centralni bankirji morali nadoknaditi zaostanek za ameriškimi kolegi in v naslednjih mesecih še dodatno zategniti denarno politiko, decembra z dvigom za 50 bazičnih točk. Takšno ukrepanje nakazuje tudi različna struktura inflacije na obeh straneh Atlantika.
Preberi še
Vedno več dokazov, da se inflacija v ZDA umirja, bo Fed reagiral?
Oktobra se upočasnjuje tudi inflacija, vezana na zasebno potrošnjo (PCE).
01.12.2022
Inflacija novembra v Sloveniji zrasla, v evrskem območju upadla
Stopnja letne inflacije v evrskem območju se je znižala prvič po juniju 2021, v Sloveniji pa je zrasla po treh mesecih ohlajanja.
30.11.2022
Poročilo: Inflacija v regiji bo letos dosegla vrh, povišana bo do 2025
Inflacijo poganjajo visoke cene hrane in energentov, ponekod tudi odsotnost vladnih ukrepov.
30.11.2022
Lagarde: Inflacija v Evropi verjetno še ni dosegla vrha
Prva dama ECB je okrcala države članice, da s preveč ekspanzivno fiskalno politiko spodbujajo inflacijske pritiske.
28.11.2022
"Inflacija v Evropi je drugačna kot v Združenih državah Amerike (ZDA), zato je manevrski prostor Evropske centralne banke (ECB) manjši od tistega, ki ga uživa ameriški Fed," meni Mrak. "Stopnja inflacija je na obeh kontinentih približno enaka, je pa delež jedrne inflacije – ki ne vključuje cen energije in hrane – v ZDA bistveno večji kot v Evropi."
V ZDA predstavlja jedrna inflacija 80 odstotkov celotne inflacije, v Evropi pa manj kot polovico. Višje obrestne mere centralne banke so tako v ZDA učinkovitejše orodje za boj proti inflaciji kot v Evropi, kjer več kot polovico inflacije predstavljajo cene energentov in hrane, na katere ECB nima bistvenega vpliva.
"Svoje bi morala tukaj narediti fiskalna politika, ki pa trenutno deluje proinflacijsko," dodaja Mrak. "Vladni ukrepi za zamejitev cen energentov sicer delujejo, je pa treba vedeti, da se bo njihov učinek slej kot prej pokazal tudi na fiskalni strani."
Celoten intervju si lahko ogledate v zgornjem videu.