Lagarde: Inflacija v Evropi verjetno še ni dosegla vrha

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je evropskim parlamentarcem v ponedeljek dejala, da inflacija v evrskem območju, ki je oktobra dosegla 10,6 odstotka, verjetno še ni dosegla vrha. Razlog za to so povišane cene energije in tveganje, da bi se pozimi veleprodajne cene energije še dodatno zvišale. ECB sicer ostaja zavezana znižanju inflacije na stopnjo dveh odstotkov, je bila jasna njena prva dama, pri tem pa je poudarila tudi pomen gospodarske rasti.

Evropski parlamentarni odbor za ekonomske in monetarne zadeve je v ponedeljek razpravljal o visoki inflaciji v državah Evropske unije (EU), glavna gostja pa je bila Christine Lagarde. Kako hitro bo ECB uspela z zategnjeno denarno politiko ohladiti inflacijo, bo odvisno od posodobljenih obetov ECB, vztrajnosti šokov, odziva plač in inflacijskih pričakovanj ter delovanja ostalih akterjev na trgu, je dejala njena predsednica. Odločitve sveta guvernerjev bodo sicer odvisne od tekočih podatkov in bodo sledile pristopu "od sestanka do sestanka".

Prva dama ECB je omenila tudi načrte v zvezi s prodajo državnih obveznic v lastni ECB, ki bodo konkretno predstavljeni po decembrskem sestanku sveta guvernerjev. "Decembra bomo predstavili tudi ključna načela za zmanjšanje deležev obveznic v našem portfelju programa nakupa sredstev," je dejala Lagarde. "Primerno je, da se bilanca stanja sčasoma normalizira na izmerljiv in predvidljiv način."

Okrcala je tudi države članice, da s preveliki fiskalnimi spodbudami dodajajo olje na ogenj inflacijskih pritiskov. Države je pozvala, naj prilagodijo svoje ukrepe za blažitev energetske draginje tako, da bodo začasni in usmerjeni. "Hkrati bi morale vlade izvajati fiskalne politike, ki kažejo, da so zavezane postopnemu zniževanju visokih deležev javnega dolga," je bila jasna predsednica ECB.

Vzdržne fiskalne politike niso potrebne le za zagotovitev srednjeročne vzdržnosti dolga, ampak tudi za podporo trem ključnim prehodom, ki bodo določali evropsko prihodnost in model rasti: k čistejši energiji, večji gospodarski varnosti ter digitalnemu in produktivnejšemu gospodarstvu, meni Lagarde.

Evropske poslanke in poslanci pa so bili kritični do pretekle politike ECB, ko je nebrzdano tiskala denar in povečala število evrov v obtoku (M2) za 24 odstotkov od začetka pandemije covida-19. Povišana inflacija tako ni samo posledica šoka rusko-ukrajinske vojne in tudi ni mogla biti popolnoma nepričakovana, so bili ostri evropski poslanci.

Prva dama ECB se je dotaknila tudi gospodarske rasti v evrskem območju, ki se ohlaja in bo s tem trendom nadaljevala tudi v letu 2023. Pozdravila je predloge Evropske komisije za reformo okvira EU za gospodarsko upravljanje. "Odstranitev omejitev za gospodarsko rast z ambiciozno agendo gospodarskih reform na ravni EU in na nacionalni ravni ne bo samo obnovila ponudbe, ki so jo oslabili nedavni šoki," meni Lagarde. "Sčasoma bo tudi okrepila odpornost našega gospodarstva v svetu, ki postaja vse manj predvidljiv."