Poročilo: Inflacija v regiji bo letos dosegla vrh, povišana bo do 2025

Inflacija v regiji Adria je blizu vrha in naj bi se po novem letu začela umirjati, menijo analitiki Bloomberg Adria. K znatnejšemu upadu inflacije bodo v drugi polovici leta 2023 najverjetneje prispevali letošnja visoka osnova, vpliv zaostrene denarne politike centralnih bank, upad cen hrane in energije ter znižana potrošnja kot posledica ohlajanja gospodarstva. Največja neznanka ostajajo geopolitična trenja po svetu.

Stopnje letne inflacije so v državah regije Adria od poletja v dvomestnem območju, kjer naj bi ostale vse do konca leta. Najnižja oktobrska inflacija je bila v Sloveniji, po harmoniziranem indeksu življenjskih potrebščin je znašala 10,3 odstotka. Na Hrvaškem so izmerili 12,7-odstotno inflacijo, v Srbiji 14,6-odstotno, v Bosni in Hercegovini (BiH) 17,4-odstotno, v Severni Makedoniji pa so se cene življenjskih potrebščin na letni ravni zvišale za 19,4 odstotka. Naši analitiki menijo, da lahko k dodatnim podražitvam do konca leta pripomore predvsem visoka domača potrošnja, ki pa naj bi se naslednje leto ohladila skupaj z gospodarsko aktivnostjo.

Inflacija naj bi se z novim letom začela umirjati, ocenjujejo analitiki Bloomberg Adria. Po letošnjih rekordnih vrednostih naj bi stopnja letne inflacije v državah regije Adria naslednje leto znašala od osem do 13 odstotkov, leta 2024 pa od 4,1 do 5,3 odstotka. Naši analitiki ocenjujejo, da se bo indeks cen življenjskih potrebščin v bližino ciljne ravni dveh odstotkov spustil šele leta 2025.

Veliko bo odvisno od denarne politike centralnih bank. Naši analitiki ocenjujejo, da bo Evropska centralna banka (ECB) v prihodnjem obdobju zvišala ključne obrestne mere še za dodatnih 75 bazičnih točk, nato pa ustavila cikel zategovanja. Narodna banka Srbije naj bi v naslednjih šestih mesecih obrestne mere zvišala za dodatnih sto bazičnih točk, enako narodna banka Severne Makedonije, ki jo poleg rekordne inflacije pesti tudi zagotavljanje stabilnega tečaja makedonskega denarja.

Kaj žene inflacijo v regiji in zakaj so razlike med državami tako velike?

Visoka inflacija v državah regije Adria je predvsem posledica povišanih cen hrane in brezalkoholnih pijač ter energije – elektrike, plina in toplote. Rast inflacije so v Sloveniji nekoliko zamejili vladni ukrepi za blažitev draginje, predvsem regulacija maloprodajnih cen energentov, ki sicer najbolj poganjajo rast življenjskih potrebščin. Na Hrvaškem je vlada poleg regulacije cen pogonskih goriv uvedla tudi zamrznitev cen nekaterih živil, srbska vlada pa uvaja subvencije za gospodinjske odjemalce električne energije, če bodo ti zmanjšali porabo. Visoka inflacija v BiH in Severni Makedoniji je med drugim posledica neobstoječih ukrepov vlade za regulacijo cen, čeprav naj bi Makedoncem na pomoč priskočil Mednarodni denarni sklad s polmilijardnim likvidnostnim programom.

Cene energentov na svetovnih borzah so poletele v nebo po invaziji Rusije na Ukrajino. Visoki stroški energije so se prelili tudi v cene ostalih proizvodov, zaradi česar je zrasla tudi jedrna inflacija. Vojna v Ukrajini, ki je eden največjih pridelovalcev in izvoznikov hrane na svetu, je povzročila tudi skok v cenah hrane. Vendar je inflacija v Evropi začela rasti že lansko leto, in sicer zaradi izrazitega povečanja količine denarja v obtoku (M2) v evrskem območju – od začetka pandemije je zrasla za skoraj četrtino. K povišani inflaciji sta pripomogla tudi izjemno ohlapna denarna politika centralnih bank in konec koronskih zaprtij držav, kar je spodbudilo domačo potrošnjo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar