.webp){kind=icon}
Energetska kriza, v kateri se je znašla Evropa, bo v letu 2023 po vsej verjetnosti povzročila krčenje bruto domačega proizvoda v Nemčiji, sodeč po danes objavljeni vladni napovedi. To bi bilo le tretje krčenje nemškega BDP od finančne krize leta 2009, poroča Bloomberg.
Bruto domači proizvod v največjem evropskem gospodarstvu naj bi se v naslednjem letu znižal za 0,4 odstotka, medtem ko je ministrstvo za gospodarstvo še v aprilu napovedovalo 2,4-odstotno rast. Tudi napoved letošnje rasti se je znižala z 2,2 na 1,4 odstotka. Rast gospodarstva zavirajo visoke cene energije, ki krnijo tako industrijsko proizvodnjo kot potrošnjo.
"To so težki časi," je komentiral minister za gospodarstvo Robert Habeck. "Doživljamo resno energetsko krizo, ki se vse bolj razvija v gospodarsko in družbeno krizo."
Nemčija se s tem pridružuje več mednarodnim inštitucijam, ki so nedavno popravile svoje napovedi v luči rusko-ukrajinskega konflikta. Mednarodni denarni sklad (IMF) je v torek znižal svojo napoved za rast svetovnega gospodarstva z 2,9 na 2,7 odstotka. Tretjini svetovnega gospodarstva grozi krčenje, vključno z Združenimi državami Amerike (ZDA), Evropo in Kitajsko, ugotavljajo pri IMF.
Nemška vlada je popravila tudi napovedi inflacije, ki naj bi letos znašala osem odstotkov, naslednje leto pa sedem odstotkov. Prejšnje napovedi so bile v višini 6,1 odstotka letos in 2,8 odstotka v 2023. Po Habeckovih besedah nove napovedi že upoštevajo načrte za zajezitev cen plina in elektrike, ki jih pripravlja vlada pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza.
Nemško gospodarstvo, ki je še posebej izpostavljeno energetskemu šoku zaradi dolgoletnega zanašanja na uvoz ruskih fosilnih goriv, se je nazadnje skrčilo v pandemskem letu 2020, pred tem pa leta 2009 v času globalne finančne krize.
"V preteklih desetletjih smo postali odvisni in s tem odprti za izsiljevanje," je še dejal Habeck. "Smo na dobri poti, da se osvobodimo ruskega uvoza energentov."
