.webp){kind=icon}
Stopnja inflacije v Nemčiji je oktobra znašala 3,8 odstotka na letni ravni, kar je najnižja raven od avgusta 2021, ko je bila inflacija prav tako pri 3,8 odstotka, kažejo podatki nemškega statističnega urada Destatis. Septembra se je inflacija na medletni ravni spustila na 4,5 odstotka, s čimer je bila tudi prvič od začetka vojne v Ukrajini pod petimi odstotki. Ob začetku leta je bila stopnja inflacije v medletni primerjavi več kot osemodstotna.
Jedrna inflacija, ki ne vključuje cen hrane in energije, je oktobra znašala 4,3 odstotka. K temu so največ prispevale cene energije, ki so se na letni ravni zvišale za 3,2 odstotka. Kot poudarjajo na Destatisu. velja omeniti bazni učinek, saj so bile lani tak čas cene energije zelo visoke. Pred tem so se cene energentov nazadnje medletno znižale januarja 2021, in sicer za dva odstotka glede na januar 2020.
Nasprotno so bile cene hrane oktobra 2023 še vedno občutno višje, kar za 6,1 odstotka glede na oktober 2022. Nižja medletna rast cen hrane pa je bila nazadnje zabeležena februarja 2022, in sicer 5,4 odstotka glede na februar 2021.
Preberi še
Avstrija zdrsnila v recesijo, tudi v Nemčiji padec gospodarske rasti
Avstrijsko gospodarstvo zaradi manjše potrošnje države in gospodinjstev zdrsnilo v recesijo.
30.10.2023
Žarek upanja iz nemškega gospodarstva
V Ifu govorijo o žarku upanja in luči na koncu predora za nemško gospodarstvo.
25.10.2023
Nemčija bo prehitela Japonsko in postala tretje največje gospodarstvo na svetu
Nemčija naj bi že letos po obsegu BDP prehitela Japonsko in postala tretje največje gospodarstvo na svetu.
24.10.2023
Gre za preliminarne podatke o višni inflacije v oktobru, končni rezultati za oktober bodo objavljeni 8. novembra 2023.
Nižji tako BDP kot poraba nafte
Nemški bruto domači proizvod (BDP) se je v tretjem četrtletju skrčil, kar zbuja skrbi, da bo motor gospodarstva območja evra že drugič v letu dni zdrsnil v recesijo. BDP se je v primerjavi s predhodnim trimesečjem skrčil za 0,1 odstotka, kar je sicer manj od napovedi analitikov, da bo padec 0,2-odstoten. Nemčija je bila že minulo zimo zaradi energetske krize v recesiji, a nato je največje gospodarstvo območja evra nekoliko okrevalo.
Prav tako naj bi letos strmo upadla poraba nafte v največjem evropskem gospodarstvu, saj gospodarsko ohlajanje zmanjšuje povpraševanje po vitalnih industrijskih gorivih. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) s sedežem v Parizu naj bi se skupna poraba nafte v Nemčiji letos zmanjšala za približno 90 tisoč sodčkov na dan. Ta upad je posledica močnega zmanjšanja povpraševanja po dizlu in nafti, ki sta tesno povezana z gospodarsko dejavnostjo.
"Povpraševanje po naftnih derivatih, ki vključuje biogoriva in neposredno izgorevanje surove nafte, se bo leta 2023 v Nemčiji zmanjšalo bolj kot v kateri koli drugi državi OECD," je v intervjuju za Bloomberg dejal Ciaran Healy, analitik naftnega trga pri IEA.
Ob tem naj bi se po podatkih IEA letos povpraševanje po dizelskih gorivih v Nemčiji, ki je tradicionalno največja porabnica v Evropi, zmanjšalo za približno 40 tisoč sodčkov na dan ali skoraj štiri odstotke. Tudi Francija, drugo največje gospodarstvo Evropske unije, doživlja močan upad povpraševanja.
