Evropa je pripravljena ukrepati, če bo ameriški predsednik Donald Trump uresničil svojo grožnjo o zvišanju carin na avtomobile in tovornjake iz Evropska unija na 25 odstotkov, je dejal predsednik evroskupine Kiriakos Pierakakis.
"Naša prva izbira je vedno dialog – želimo biti predvidljiv partner v mednarodnem gospodarstvu, verjamemo v čezatlantske odnose," je povedal za Bloomberg TV. "A ob tem, če pride do odstopanja od tega, kar smo se dogovorili, so seveda vse možnosti odprte."
Spor je dodatno zaostril napetosti glede dolgo odlašanega trgovinskega sporazuma med ZDA in EU. Obe strani sta dogovor sprva dosegli lanskega julija, vendar poslanci EU pakta še niso ratificirali, saj želijo dodatne spremembe. Trump je v petek trdil, da EU ni v celoti izpolnila trgovinskega sporazuma.
Pierakakis, ki je govoril pred srečanjem finančnih ministrov evrskega območja v Bruselj v ponedeljek, je to zanikal in dejal, da je blok "izpolnil vse predpogoje v tej enačbi"
"Naša stran dogovora je bila v celoti izpolnjena, v celoti spoštovana glede skupne izjave in zakonodajnega časovnega okvira, ki smo ga imeli za njihovo sprejetje," je dejal. "Vemo, da moramo pospešiti stvari. A na naši strani obstaja predvidljivost."
Že pred petkovo grožnjo EU ni bila zadovoljna z ameriškimi carinami na jeklo in aluminij, kljub nedavni reviziji Trumpove administracije, saj bi skoraj polovica izvoza EU, ki uporablja te kovine, še vedno nosila višje dajatve. Čeprav sta se strani dogovorili, da bosta nadaljevali pogovore za rešitev tega dolgotrajnega problema, je Evropska komisija prejšnji teden predstavnikom držav EU sporočila, da je pripravljena ukrepati, če bo potrebno.
Trumpov najnovejši carinski pritisk je ponovno zanetil sporen trgovinski spor z gospodarskim blokom, in to v času, ko vojna z Iranom ter posledična rast cen energije dodatno obremenjujeta svetovno gospodarstvo.
"Ni treba posebej poudarjati, da je ta razprava, ki trenutno poteka, precej nepotrebna in precej nesrečna," je dejal Pierakakis, ki je tudi grški finančni minister. "Zadnje, kar svetovno in evropsko gospodarstvo trenutno potrebujeta, je dodatna plast negotovosti poleg dogajanja v Hormuška ožina in na Bližnjem vzhodu."
Gospodarske posledice so vlade po Evropi spodbudile k uvedbi podpornih paketov za gospodinjstva in podjetja.
"Ukrepi, ki delujejo, so tisti, ki so najbolj ciljno usmerjeni" na tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo, je dejal Pierrakakis. Trenutno "imamo ustrezno analizo stanja in ustrezen odziv na evropski ravni", saj "ne želimo, da bi energetska kriza sprožila fiskalno krizo."
— S pomočjo Viktorie Dendrinou, Sotirisa Nikasa in Eloise Hardy
.webp){kind=icon}
