Nemčija pripravlja udarec za ameriška podjetja

Ko bo Donald Trump naslednjič poskušal spraviti tradicionalne ameriške zaveznike v 'red', namerava biti nemška vlada bolje pripravljena.

Uradniki v Berlinu so po besedah ljudi, seznanjenih s prizadevanji, začeli kartirati ranljivosti v ameriških dobavnih verigah, da bi ugotovili točke, kjer bi lahko Nemčija in njeni partnerji v EU izvajali pritisk. Njihov cilj je oblikovati soglasje med državami EU o tem, kako lahko uporabijo svoj vzvod, če in ko se znova znajdejo v sporu z Belo hišo.

Začetne ugotovitve nakazujejo načine, kako ciljati velike ameriške tehnološke družbe s tesnimi povezavami z Belo hišo, so povedali uradniki. Druge možnosti bi lahko bile usmerjene v razcvet naložb v umetno inteligenco, ki je letos pomagal pognati ameriške delnice na rekordne ravni, ali pa zvišanje cene zdravil za ameriške volivce, kar je vprašanje, za katero je predsednik že pokazal občutljivost.

"Če Evropejci držijo skupaj, lahko Trumpu pokažejo, da so mu pripravljeni odgovoriti z enako mero," je dejal Tobias Gehrke, ekonomist pri Evropskem svetu za zunanje odnose. "Če lahko Evropa verodostojno pokaže, da taktike zastraševanja ne delujejo, bi to lahko sčasoma oslabilo sile v Washingtonu, ki podpirajo Trumpa."

Nemška vaja je del nujnega evropskega prizadevanja za oblikovanje geopolitičnega okvira za obvladovanje vse večje sovražnosti ZDA in naraščajoče moči Kitajske. Toda gre tudi za proces, poln tveganj: po vsej EU se visoki uradniki boleče zavedajo, kako izpostavljena bi bila njihova podjetja, če bi povračilni ukrepi z ZDA ušli izpod nadzora.

Uradniki opozarjajo, da ni bila sprejeta nobena odločitev o aktiviranju teh načrtov in da je njihov želeni izid obnovitev odnosov z Belo hišo. Tiskovni predstavnik nemškega ministrstva za gospodarstvo je dejal, da se trgovina vse pogosteje uporablja za uveljavljanje lastnih interesov držav.

"Vlada pozorno spremlja ta dogajanja s poudarkom na kritičnih dobavnih verigah in odvisnostih," je povedal tiskovni predstavnik. "Ne upošteva le lastnih odvisnosti, temveč tudi odvisnosti držav izvora in držav, ki uvažajo blago iz Nemčije in EU."

Napetosti med ZDA in Evropo bodo prišle v ospredje v četrtek, ko se bodo zunanji ministri skupine G7 zbrali blizu Pariza, da bi razpravljali o posledicah ameriško-izraelskega napada na Iran, ki je sprožil rast cen energije po vsem svetu.

Kancler Friedrich Merz je prejšnji teden nemškim poslancem povedal, da se mora Evropa naučiti, da odvisnosti, ki so nastale na vrhu globalizacije, niso enostranske. Druge države so od EU odvisne glede ključnih dobav, je dejal, in blok mora biti pripravljen uporabiti ta vzvod. "Opredeljujemo svoje interese in hkrati sredstva za njihovo obrambo."

Bloomberg

 

Trumpovo prizadevanje, da bi januarja Grenlandijo prevzel od Danske, je spremenilo razmišljanje v evropskih prestolnicah, so povedali uradniki. Za mnoge je ta epizoda dokončno dokazala, da je obdobje vzajemne čezatlantske zavezanosti minilo. Čeprav ZDA na nekaterih področjih ostajajo partner, so po besedah teh ljudi tudi varnostno tveganje, na katero mora biti Evropa pripravljena odgovoriti. "Ni več poti nazaj na prejšnje stanje," je v torek dejal nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier. "Razkol je preglobok."

Delo v Berlinu je po besedah vladnih uradnikov še v razmeroma zgodnji fazi, osebje pa zbira podatke o evropskih povezavah z ZDA. Vzporedna pobuda poteka tudi v Bruslju, kjer Evropska komisija pred novo varnostno strategijo kartira ranljivosti EU, v okviru procesa pa uradniki razpravljajo, kako bi lahko blok uporabil svoje vzvode nad tekmeci.

Evropski uradniki razpravljajo tudi o mehanizmih nadomestil za podporo državam članicam, ki bi bile bolj izpostavljene ameriškim povračilnim ukrepom, če bi do njih prišlo. Vsi se zavedajo, da imajo ZDA še vedno premoč.

"Nemčija si kot gospodarska sila ne more privoščiti, da bi skrivala lastna orodja vpliva," je dejala Cornelia Woll, predsednica berlinskega Hertie School. "Vendar takšnih groženj ne bi smeli uporabljati zlahka, saj v medsebojno povezanem svetu takšna dejanja vedno prinašajo stroške za obe strani in lahko sprožijo spiralo navzdol."

Točke ameriške ranljivosti, ki jih je opredelil Berlin:

Enotni trg

Največji evropski vzvod je po besedah uradnikov, vključenih v razprave, tržna moč njenih 450 milijonov premožnih potrošnikov. Omejevanje dostopa ali zaostritev regulacije za ameriška podjetja predstavlja najmočnejše gospodarsko orožje bloka. Velike tehnološke družbe, usklajene s Trumpom in podpredsednikom JD Vanceom, so še posebej občutljive na prizadevanja EU za regulacijo družbenih omrežij.

Novi davki, globe ali operativne omejitve za družbe Alphabet, Amazon ali Meta bi lahko občutno prizadeli dobičke, EU pa ima z aktoma o digitalnih storitvah in digitalnih trgih že sprejeto zakonodajo, ki bi ji omogočila ciljanje ameriških tehnoloških podjetij, je dejal Antonio Barroso, višji analitik za geoekonomijo pri Bloomberg Economics.

Podatkovni centri

Druga točka pritiska je v dobavnih verigah, ki poganjajo umetno inteligenco. Ameriška podjetja – od OpenAI in Anthropic do enot za umetno inteligenco pri Microsoftu in projektov X Elona Muska – so po analizi nemških uradnikov pri vzpostavljanju podatkovnih centrov deloma odvisna od evropskih industrijskih vložkov. Med te komponente spada specializirana oprema podjetij, kot je Siemens, so povedali uradniki.

Evropa svojo industrijsko politiko že prilagaja bolj konfliktnemu globalnemu okolju. Z ukrepi, kot je zakon o pospešitvi industrije, EU daje prednost domačim podjetjem pri javnih naročilih in spodbuja večjo uporabo evropskih komponent s čimer deloma ščiti svojo proizvodno bazo ter odriva ameriške in kitajske konkurente.

Samuel Corum/Sipa/Bloomberg

 

Polprevodniki

Izvozne omejitve bi bile proti ZDA še bolj boleče orožje, so dejali nemški uradniki. Washington ostaja odvisen od evropskih podjetij glede kemikalij, ki se uporabljajo pri proizvodnji polprevodnikov, nizozemsko podjetje ASML ter njegova nemška dobavitelja Zeiss in Trumpf pa izdelujejo napredne litografske stroje, ključne za proizvodnjo najsodobnejših čipov.

V zadnjih letih ZDA pritiskajo na evropske vlade, naj ista podjetja omejijo prodajo Kitajski, da bi Pekingu preprečile dostop do najnaprednejših čipov.

Zdravila, kemikalije in obdelovalni stroji

Evropska podjetja dobavljajo učinkovine za skoraj polovico vseh originalnih zdravil, prodanih v ZDA, in 90 odstotkov inzulina, ki ga Američani uporabljajo vsak dan, navaja Ameriška gospodarska zbornica v Bruslju. Poleg tega zagotavljajo več kot tretjino kemičnega uvoza, ki oskrbuje širok spekter ameriških panog.

Ob podrobnem pregledu svetovne dobavne verige je zbornica ugotovila skoraj 300 različnih kategorij, v katerih so ameriška podjetja pri sto odstotkih uvoza odvisna od evropskih dobaviteljev. Pri več kot 700 kategorijah je odvisnost 90-odstotna ali večja.

Evropske naložbe

EU je največji vir neposrednih tujih naložb v ZDA. Čeprav vlade ne morejo narekovati, kam naj evropska podjetja usmerjajo svoj kapital, bi lahko prilagodile regulativne okvire ali umaknile izvozne spodbude, da bi evropski denar preusmerile stran od ameriškega trga. Prejšnja vlada v Berlinu je podobna orodja uporabila pri prizadevanjih za omejitev obsega neposrednih tujih naložb, usmerjenih na Kitajsko.

Evropske vlade in vlagatelji imajo v lasti približno 10,4 bilijona dolarjev ameriških delnic, kar predstavlja približno 15,3 odstotka trga, navaja zbornica. Prav tako imajo v lasti 3,4 bilijona dolarjev ameriških državnih vrednostnih papirjev in 2,9 bilijona dolarjev ameriških podjetniških obveznic. To predstavlja skoraj polovico vseh ameriških delnic v tuji lasti ter približno tretjino tujih naložb v ameriške državne in agencijske vrednostne papirje, poleg tega pa 57 odstotkov podjetniškega dolga, ki je v lasti zunaj ZDA.

George Saravelos, globalni vodja raziskav deviznih trgov pri Deutsche Bank, je namignil, da bi evropski vlagatelji lahko razmislili o prodaji pomembnega dela teh naložb, če bi se čezatlantski odnosi še poslabšali. Po besedah ljudi, seznanjenih z zadevo, uradniki v Berlinu na tem področju še vedno zbirajo podatke.

Toda uporaba tako grobega orodja bi bila po besedah Barrosa iz Bloomberg Economics tvegana poteza. Usklajevanje obsežne prodaje sredstev bi bilo težavno, svetovna prevlada ameriških trgov in dolarja pa pomeni, da bi takšna poteza Evropi sami povzročila znatno kolateralno škodo.

Ameriške zračne baze

Nemški uradniki po besedah teh ljudi preučujejo tudi vlogo, ki jo imajo evropske vojaške baze pri sposobnosti ZDA, da projicirajo moč po svetu, njihova vrednost pa se je pokazala med napadi na Iran. Gospodarska zbornica ocenjuje, da bi ZDA stalo od 100 do 200 milijard dolarjev letno, da bi zapolnile to vrzel, če ne bi bile v Natu.

Toda ameriška vojaška prisotnost igra tudi temeljno vlogo pri zagotavljanju lastne varnosti EU, zato si je težko predstavljati, da bi evropski voditelji storili karkoli, kar bi to ogrozilo – še posebej, ker vojna v Ukrajini kaže na grožnjo iz Rusije.

"Ne gre za konfrontacijo, temveč za medsebojno opredeljevanje naših interesov," je prejšnji teden dejal nemški obrambni minister Boris Pistorius, ko so ga vprašali o tem, da Berlin želi izkoristiti ameriške točke pritiska. "Dejstvo, da stvari niso vedno 100-odstotno usklajene, velja za vsak zakon, dober ali slab."

— Ob sodelovanju Jenni Thier, Jorgeja Valera, Juliusa Domoneyja in Slava Okova