Dobro jutro. Začenjamo v Franciji, kjer bo verjetno padla vlada premierja Francoisa Bayrouja, ki je o svoji vladi proti koncu avgusta sklical glasovanje o zaupnici v spodnjem domu parlamenta.
Glasovanje je sklical v poskusu pritiska na zakonodajalce, da podprejo njegove proračunske predloge. Čez vikend je dejal, da je to potrebno kot "pojasnilo", na glasovanju pa ne uživa podpore tako levice, kot tudi desnice.
Bayrou bi lahko postal nov francoski premier z omejenim staležem, potem ko je njegov prehodnik Michel Barnier položaj moral zapustiti po kar treh mesecih. Premier je na položaju od decembra, nesoglasja v parlamentu pa prihajajo predvsem glede zmanjšanje dolga.
Preberi še

Prihodnost Francije na kocki
Pariz ima tretji najvišji javni dolg v Evropski uniji, takoj za Atenami in Rimom, kar bi lahko aktualnega francoskega premierja stalo položaja v državi, ki ima že zdaj največjo davčno obremenitev v Evropi.
07.09.2025

Merz in Macron za sekundarne sankcije proti podpornikom Rusije
Nemški kancler in francoski predsednik želita povečati pritisk na Rusijo.
30.08.2025

Francoski premier išče ozko pot do političnega preživetja
Francois Bayrou ima majhne možnosti, da ostane francoski premier.
29.08.2025

Vladna kriza maje francosko borzo in draži njen dolg
Politična kriza znova zajela Francijo, septembra glasovanje o vladni zaupnici.
26.08.2025
Pred francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom je sedal odločitev, ali ponovno imenovati Bayrouja, izbrati novega premierja - že sedmega v času njegovega predsedovanja - ali razpisal predčasne volje, navaja STA.
Nafta nekoliko dražja
Cene nafte so se v azijskem trgovanju nekoliko povišale potem ko se je OPEC+ strinja o zmernem zvišanju proizvodnje. Kartel se je dogovoril o povečanju proizvodnje za 137 tisoč sodov na dan, kar je občutno manj od povečanj, ki smo jim bili priča v prejšnjih mesecih.
Nedavna odločitev OPEC+ kaže na previdnost, saj iz industrije prihajajo opozorila, da se trg bliža presežku. Zvišanje pomeni preobrat zmanjšanj, ki naj bi ostala v veljavi do konca leta 2026, in sledi hitri vrnitvi prostih sodov v zadnjih mesecih, saj zavezništvo opušča prizadevanja za utrditev cen v korist ponovnega pridobivanja tržnega deleža, navaja Bloomberg.
Trgi so sprva pričakovali premor v zvišanju, je se je OPEC+ odločil za rahlo povečanje. Sod surove nafte brent se je dvignil nad 66 dolarjev, sod zahodnoteksaške nafte WTI pa proti 63 dolarjem, kar sledi ostrim padcem konec prejšnjega tedna zaradi znakov, da je na poti povečanje proizvodnje.
Bloomberg
Japonski premier Išiba odstopil: Kakšna je reakcija trgov?
Japonska politična kriza, ki se vleče od julija, je v nedeljo dobila (delni) epilog. Predsednik vlade Šigeru Išiba, ki je položaj zavzel komaj prvega oktobra lani, je v nedeljo namreč sporočil, da bo odstopil.
Njegov odhod sledi dvema volilnima neuspehoma v manj kot letu in več tednom pozivov predvsem iz desnega krila njegove Liberalno-demokratske stranke (LDP), naj 68-letnik odstopi, odločitev pa se je zgodila dan prej, preden je LDP načrtovala posvet o izvedbi predčasnih volitev za vodstvo stranke.
Jen je upadel, japonske delnice pa so pridobile na vrednosti. Japonski indeks Nikkei 225 je v času pisanju beležil 1,56-odstotni vzpon. Japonska valuta je v primerjavi z dolarjem zdrsnila za 0,5 odstotka zaradi zaskrbljenosti, da bo politična nestabilnost zmanjšala možnost zvišanja obrestnih mer s strani japonske centralne banke. Japonske delnice so se okrepile zaradi pozitivnega vetra, ki ga je predstavljalo šibkejši jen, in morebitnega povečanja vladnih spodbud.
Norvežani na volišča
Na Norveškem danes potekajo parlamentarne volitve, na katerih poteka tesna tekma med vladajočimi laburisti premierja Jonasa Gahra Storeja in desno opozicijo. Kot drugod po zahodnem svetu, je tudi na Norveškem vrnitev Donalda Trumpa zapihala veter na jadra vladajoči levosredinski stranki.
Laburistični stranki so javnomnenjske ankete konec leta 2024 kazale nizko podporo, nov zagon pa je dobila po izstopu evroskeptične Stranke centra iz vlade in njeni februarski rekonstrukciji, poroča STA.
Bobo
Novost na Ljubljanski borzi: donosi mamljivi, boniteta države pa na meji
Na Ljubljanski borzi (LJSE) je začel kotirati prvi obvezniški ETF, katerega posebnost je, da vlagatelja izpostavi le do romunskih državnih obveznic. Zakaj ravno romunske obveznice, kakšne donose pričakujejo, kakšni so stroški za vlagatelje? Preverili smo tudi, kakšne bonitetne ocene so Romuniji podelile tri hiše, ki veljajo za največje na področju - Fitch, Moody's in S&P.
"Trend v zadnjem letu in pol je dober, pozitiven. Ne samo na delniškem trgu, ampak tudi pri obveznicah in ETF," o kapitalskih trgih pravi predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Bombač. Med instrumenti je izpostavil ljudsko obveznico, ki je bila v drugem četrtletju leta četrti najbolj trgovani instrument Ljubljanske borze.
Pred slabim mesecem je boniteto države ocenil Fitch - kaj je izpostavljeno med tveganji?
Najbolj brani članki:
Depoziti in obresti: Kako radodarne so danes slovenske banke? Tudi bolj kot neobanke
Študenti se vračajo – koliko stane soba, se splača kupiti stanovanje?
Sedli smo v najpomembnejši BMW doslej
Kako lahko direktor zakonito razpolaga z denarjem podjetja
Od Krasa do Brd: sedem butičnih pobegov za ljubitelje estetike in vina
Kaj spremljamo danes?
Na Japonskem bodo objavili podatke o BDP. V Nemčiji bodo objavili podatke o zunanji trgovini. Na Kitajskem bodo objavili podatke o zunanji trgovini. V Franciji bodo glasovali o zaupnici vladi. Brazilija bo organizirala spletni sestanek skupine BRICS.
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...