Sploh veste, komu dajete denar? Zgodbe, ki so se slabo končale

Te dni smo poročali o prevarah v gradbeništvu. O obrtnikih in podjetnikih, ki bodisi vnaprej poberejo denar in storitve ne opravijo, ali pa jo opravijo na pol. Sploh v takšnih primerih, ko se vnaprej nakaže ne le denimo desetodstotni avans, temveč večina denarja.

Takšna razočaranja, ki sicer niso nujno prevare, se dogajajo tudi v drugih dejavnostih. Poročali smo o zgodbi Med-Arta iz Rožne doline v Ljubljani. Tik pred stečajem so prodajali bone, ki so bili vredni več kot so kupci plačali zanje, kar pomeni, da bi stranke morale v zameno za financiranje vnaprej dobiti več storitev. Iz seznama prijavljenih terjatev je videti, da je precej ljudi tvegalo, na koncu pa so ostali brez storitev in brez denarja. Ni jim preostalo drugega, kot da neizkoriščene bone prijavijo v stečajno maso. Če so to sploh storili.

Poročali smo o primeru s Celjskega, ko je družba, ki je izdelovala okna, kupce mamila z visokimi popusti, če večino kupnine za izdelke plačajo vnaprej. Kupci so plačali, oken pa na koncu ni bilo. Tudi ta zgodba se je končala s stečajem. V kakšnem deležu bodo poplačani upniki, bomo šele videli. Izkušnje pa kažejo, da na koncu za navadne terjatve pogosto ostanejo le mrvice.

Izkušnje tudi kažejo, da če se neka ponudba zdi preveč dobra, da bi bilo res, se na koncu lahko izkaže, da je tako. Če že razmišljate, da bi nekomu plačali vnaprej, je vaša dolžnost opraviti skrbni pregled ali po angleško - due diligence. Prek spleta je na voljo precej brezplačnih podatkovnih baz, v katerih lahko še pred plačilom kakršnega koli avansa, preverite poslovanje družb.

Denimo v zbirki podatkov o poslovanju podjetij v Sloveniji Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (nekaj podatkov razkriva tudi platforma Erar protikorupcijske komisije, filtrirate lahko denimo podatke o davčnih dolžnikih, na voljo so tudi druge). Podatki o poslovanju so brezplačno dostopni, hkrati pri subjektu lahko vidite, koliko računov ima odprtih in ali so morebiti blokirani. Če boste v teh podatkih opazili karkoli nenavadnega (izguba, blokade računov ali karkoli drugega), se boste morda izognili sodelovanju s podjetjem, predvsem pa zelo verjetno ne boste vnaprej plačali tolikšnega avansa, kar pomeni, da bo škoda, če stvari skrenejo s poti, bistveno manjša ali pa je sploh ne bo.

Domače subjekte lahko torej preverimo v domačih brezplačnih podatkovnih bazah. Pojavi pa se vprašanje, kako ravnati, če gre za sodelovanje s tujimi družbami. Še preden kamorkoli nakažete denar, prebrskajte verodostojne strani, kjer ocenjujejo njihove storitve, poiščite in preglejte letna poročila družb.

Poglejmo konkreten primer. Med Slovenci so denimo izjemno popularne storitve neobank. Pri njih ima račun vsaj desetina Slovencev, nekateri med njimi so verjetno v lovu za čim višjimi obrestmi k njim prenesli svoje življenjske prihranke, brez da bi pred tem sploh preverili poslovanje ali z gotovostjo vedeli, kakšne so sploh garancije za njihove prihranke. Pri bankah v Evropski uniji velja, da za do sto tisoč evrov jamči država, a je treba najprej vedeti, kakšen produkt ste sklenili ob odpiranju (transakcijskega) računa.

Lahko se namreč izkaže, da ste se v zameno za neko majhno ugodnost spregledali soglasje, da lahko banka razpolaga z delom vašega denarja, zaradi česar se je morebiti jamstvo za vaše prihranke bistveno zmanjšalo. Zaradi domnevne netransparentnosti ene od neobank, popularne tudi v Sloveniji, so bile vložene tudi tožbe, je opozarjala Zveza potrošnikov Slovenije.

Nevarnosti prežijo na vse nas, z malo spretnosti pa se jim je mogoče izogniti ali pa vsaj bistveno omejiti škodo.