Prevare v gradbeništvu: kako se zaščititi pred nepoštenimi izvajalci?

Poletje je za marsikoga idealen čas za obnovo nepremičnin, urejanje okolice in izvedbo gradbenih del – daljši dnevi, stabilnejše vreme in dopusti omogočajo, da se projekti hitreje premaknejo z mrtve točke.

A zgodbe številnih Slovencev, ki v toplejših mesecih obnavljajo domove in urejajo okolico, se velikokrat ne končajo z zadovoljstvom z opravljenim delom, temveč z razočaranjem, finančno izgubo in občutkom nemoči.

Na našo redakcijo se je obrnila Domžalčanka, ki je med prenovo okolice hiše doživela neprijetno izkušnjo: za nadgradnjo greznice je po predračunu plačala tri tisoč evrov, a izvajalec je po začetku del izginil. Njen vrt je ostal razkopan, gradbena dela nedokončana, izvajalec pa nedosegljiv.

Obrtniki danes marsikdaj zahtevajo celotno ali vsaj delno plačilo vnaprej, vse več strank pa poroča, da so po plačilu ostale brez obljubljene izvedbe storitve. Obrtniki v nekaterih primerih izginejo brez sledu, ne odzivajo se na klice ali pošto, obljubljena dela pa ostanejo zgolj na papirju – če sploh.

"Izvajalca sem našla na spletni platformi, ki povezuje naročnike z obrtniki. Plačala sem mu vnaprej, a dogovorjenega dela ni dokončal. Največja težava je, da številni zahtevajo plačilo v gotovini, torej, po domače, na roke," opozarja Domžalčanka, ki je po prenovi ostala z nedokončanim projektom in odprtim gradbiščem na domačem vrtu.

Podobne prevare v gradbeništvu so v Sloveniji odmevale tudi septembra lani, ko sta družbi Plus Plast in Inplast pred postopkom stečaja od naročnikov pobirali avanse, storitve pa nista opravili niti nista vrnili denarja.

Kako ukrepati?

Vprašanje smo naslovili na Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS). Svetujejo, naj bodo naročniki pozorni na to, da je ponudba obrtnika jasna, pisna in dovolj podrobna, da lahko iz nje razberejo vse dogovorjene elemente – torej, katere storitve bodo opravljene, v kakšnem obsegu, časovnem roku in kakšna bo skupna cena.

"Ponudbo naj naročniki pisno potrdijo in zahtevajo račun, s čimer si zagotovijo dokazilo za morebitno poznejše uveljavljanje svojih pravic. Če izvajalec zahteva predplačilo, mora ob poznejši izvedbi storitve stranki vrniti zakonske obresti od predplačila," so jasni pri ZPS.

Če izvajalec svoje obveznosti ne izpolni v dogovorjenem roku in zamuja z izpolnitvijo dogovorjenih del, mora stranka podjetju najprej določiti primeren dodatni rok za izpolnitev obveznosti, dodajajo pri ZPS.

Če izvajalec dogovorjenega ne izpolni niti v dodatnem roku, lahko naročnik odstopi od pogodbe in zahteva tudi vračilo preplačila, če ga je plačal. "V takšnem primeru mora izvajalec brez odlašanja povrniti vsa prejeta plačila. Če tega ne stori, naj naročnik primer prijavi Tržnemu inšpektoratu RS," še pravijo pri ZPS in v hujših primerih, ko gre za namerno zavajanje ali pobeg z denarjem, svetujejo tudi prijavo na policijo.

Če izvajalec zahteva predplačilo, mora ob poznejši izvedbi storitve naročniku vrniti zakonske obresti. Depositphotos

Kupec naj na dokumentu o predplačilu pridobi vse bistvene informacije o naročenem blagu oziroma storitvah ter roku časovne izvedbe, opozarjajo tudi na Tržnem inšpektoratu RS.  

Višina predplačil zakonsko ni omejena. "Zakonodaja, ki je v pristojnosti Tržnega inšpektorata RS, ne omejuje višine predplačila, kar pomeni, da lahko podjetje višino predplačila določa povsem samostojno," pojasnjuje glavna tržna inšpektorica, Andreja But.   

Slovenci preveč zaupljivi?

V interni raziskavi prek platforme Mojmojster, ki povezuje naročnike s preverjenimi izvajalci gradbenih projektov, so ugotovili, da se kar 80 odstotkov slovenskih naročnikov boji, da izvajalec sploh ne bi začel delati oziroma bi z deli zamujal.

Slovenci pri iskanju izvajalcev pogosto ne zahtevamo računov, ne preverimo podjetij in se ne zaščitimo z ustreznimi pogodbami. "Slovenci smo pri tem še vedno precej naivni in zaupljivi, obrtnikom verjamemo na (lepo) besedo, a previdnost pri sklepanju tovrstnih poslov ni odveč," nam je povedal Martin Pelcl, arhitekt in ustanovitelj platforme Mojmojster.

Tudi pri Obrtni zbornici Slovenije (OZS) potrošnikom odsvetujejo, da se z izvajalci dogovarjajo le ustno. "Včasih nas pokličejo naročniki in se pritožujejo nad posameznimi obrtniki, ko pa jih prosiš, naj ti posredujejo ponudbo oziroma pogodbo, za kakšen obseg in na podlagi česa so se za posel dogovorili, povedo, da nimajo nikakršnih papirjev," pravijo. 

Prevare v gradbeništvu prijavite na tržni inšpektorat in/ali policijo. Depositphotos

Potrošnikom svetujejo, naj preverijo, ali ima obrtnik ustrezno obrtno dovoljenje, preverijo lahko tudi njegovo bonitetno oceno in reference. "Če neka ponudba cenovno (predvsem navzdol) zelo odstopa od drugih, je to že lahko opozorilo za previdnost," opozarjajo pri OZS.

Da bi naročniki gradbenih in drugih domačih projektov lahko mirneje spali, so prek platforme Mojmojster pred kratkim ponudili funkcijo "varni avans", ki naročnikom storitev omogoča, da zaščitijo svoja sredstva. Uporaben je za vse storitve načrtovanja, gradnje in prenove, kjer je za rezervacijo termina ali izpeljavo posla avans potreben ali priporočen, da bi si zagotovili izvajalca.

Denar, ki ga naročnik nakaže kot predplačilo prek varnega avansa, ne gre neposredno izvajalcu, temveč se začasno shrani na poseben fiduciarni račun, ki ga upravlja pravna družba Supervizor, d. o. o. Ta oblika hranjenja sredstev velja za eno najvarnejših, saj denar do dejanske izvedbe storitve ostaja v lasti naročnika. Fiduciarne račune lahko vodijo le odvetniki, notarji ali za to pooblaščene pravne osebe – v tem primeru je to podjetje z izkušnjami s področja finančnega nadzora.

Če je izvajalec odziven, lahko naročnik celoten postopek konča v enem dnevu, strošek storitve pa je glede na podatke portala Mojmojster nižji od večine bančnih ali spletnih provizij in natančno določen glede na višino avansa. Takšna rešitev naročnikom omogoča večjo varnost pri sklepanju poslov, hkrati pa spodbuja tudi večjo odgovornost in transparentnost med izvajalci.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar