Krka ima v lasti za 440 milijonov evrov lastnih delnic. Kaj bo z njimi?

V petek so v farmacevta Krka preko Seoneta sporočili, da je družba od 22. do 24. julija odkupovala 4.654 lastnih delnic, in sicer po povprečni tehtani ceni od 192,96 do 194,62 evra. Skupno število delnic po teh nakupi predstavlja 6,9 odstotka vseh izdanih delnic. Tržna vrednost teh delnic po trenutnem tečaju, ki znaša 194,5 evra za delnico, znaša skoraj 440 milijonov evrov. 

Kaj bo z njimi? V obrazložitvi sklepa skupščine, sprejetega leta julija 2023, je navedeno, da naj bi se te delnice umaknile po poenostavljenem postopku v skladu z zakonom o gospodarskih družbah. Sklep je veljaven 36 mesecev, torej do julija 2026. Najkasneje na naslednji redni skupščini lahko pričakujemo nov sklep o programu odkupa lastnih delnic. Družba ima po zakonu lahko v lasti največ 10 odstotkov vseh izdanih delnic. 

Učinek odkupa lastnih delnic je, da se povečuje dobiček na delnico, saj lastne delnice nimajo nobenih pravic kot denimo izplačilo dividende, zato se celoten dobiček preračuna na manj delnic. 

Nagrada delničarjem, pa tudi upravam 

Zakaj družbe sploh odkupujejo lastne delnice? Podjetja lahko nagradijo delničarje bodisi z izplačilom dela dobička oziroma dividendo bodisi z odkupi lastnih delnic. Odkupi lastnih delnic lahko vplivajo na ceno delnice (večje povpraševanje vodi k višji ceni delnice), je pred časom pojasnil ekonomist Maks Tajnikar z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Z odkupi pa lahko tudi preprečujejo, da bi večji delničarji postali še večji, torej da bi prevzeli kontrolni delež v družbi.  

Velik interes za višjo ceno delnice bi lahko imele tudi uprave družb. Predvsem na Zahodu, pri nas pa zelo redko, so bonusi vodstvenih kadrov lahko vezani na ceno delnice. 

Strokovnjak za področje makroekonomije in kapitalskih trgov Mihael Blažeković iz Bloomberga Adria pa je dejal, "da odkup delnic v ZDA delničarjem prinaša več kot dividende, v Evropi pa je ravno obratno". Ameriške družbe z umikom odkupljenih delnic povečujejo vrednost delnic obstoječim delničarjem in tudi ohranjajo ceno, če menijo, da je delnica podcenjena ali pod velikim pritiskom prodajalcev.

Dodal je še, da imajo nekatera podjetja program odkupa delnic, a te ne prinašajo vedno le koristi za delničarje, temveč so včasih tudi nagrada vodstvu. 

Iz Krke so pred časom o nakupih lastnih delnic zapisali: "Nekaterim delničarjem zaradi davčnih in drugih razlogov bolj ustreza izplačilo dividend, drugim pa odkupi lastnih delnic." 

Izplačilo dividend namreč pomeni vsakoletni davčni dogodek, ki je v Sloveniji obremenjen s 25 odstotki, z lastnimi odkupi pa raste tržna vrednost delnic, davčni dogodek pa za vlagatelja nastane šele ob prodaji delnic.

Zakaj NLB ne odkupuje lastne delnice"

Za nakupe se (do zdaj) še niso odločili pri NLB. "Lastniška struktura NLB z deležem države, ki ima 25 odstotkov plus eno delnico je po našem mnenju ustrezna."

Z odkupi lastnih delnic bi se na trgu pojavil nov kupec, ki bi najverjetneje povzročil povečanje prometa, ob prenehanju odkupov pa bi imela banka manjše število delnic v obtoku, kar bi lahko privedlo do zmanjšane likvidnosti delnic, ocenjujejo. "Dolgoročni učinek bi bil tako vprašljiv, pri čemer pri pogovoru s številnimi mednarodnimi vlagatelji opažamo, da je prav likvidnost delnic eden glavnih razlogov, da ne investirajo ali investirajo več v naše finančne instrumente," so še poudarili. 

Odkupi lastnih delnic in menedžerski odkupi 

Ekonomist Maks Tajnikar nas je opomnil, da so v Sloveniji odkupe lastnih delnic srečavali v preteklosti tudi v podjetjih, v katerih so menedžerji prevzemali podjetja. "Ne bi vas rad zavedel, ampak nekaj zelo znanih privatizacijskih postopkov je bilo pri nas, ko so menedžerji prevzemali družbe tako, da so se odkupovale lastne delnice." S tem so potrebovali manj denarja za prevzem podjetja ali pa so tako prišli do večinskega deleža v podjetju. 

Povzetek članka Zakaj družbe odkupujejo lastne delnice, objavljenega v reviji Bloomberg Businessweek Adria.