E-pismo: Pričakovali Božičkovo rast, dobili pa razprodajo

Dobro jutro. Na mrzlo sobotno jutro, kot se za januar spodobi, vas prebujam Aleksandar Lukić, novinar digitalnega uredništva Bloomberg Adria.

Novo leto je za nami, darila pa smo že odprli. A za enega od njih še ne vemo čisto točno, ali je sploh bilo darilo. S petkom, ko je bil drugi trgovalni dan v novem letu, se je zaključilo obdobje Božičkove rasti, ki se je začelo nekako po 20. decembru lani (Američani temu obdobju pravijo v izvirniku Santa Clause Rally). Statistika za ameriški indeks S&P 500 pravi - če pogledamo donose za vsako posamezno leto od leta 1928 -, da so cene v tem obdobju rasle skoraj 80 odstotkov časa. Če povemo konkretneje: samo 19 let od 96 je ustvarilo izgube v omenjenem obdobju, v obdobjih rasti pa je povprečna donosnost znašala okoli 1,3 odstotka, kar je daleč od slabega za manj kot deset dni trgovanja.

Kaj je torej vlagateljem letos prinesel belobradi mož v rdečih oblačilih? Poleg indeksa S&P 500 smo v primerjavo vključili še nemški DAX in indeks slovenskih blue chipov SBITOP. 

Hitra analiza je pokazala, da so vsi trije indeksi do vključno petka ustvarili pozitiven donos. Za ameriški indeks je bila prelomnica božič: do vključno 24. decembra se je vrednost strmo povečevala in dosegla že 1,84-odstotno donosnost. Zdelo se je, da bo presegel vsa pričakovanja, potem pa je prišel božič. 

"Zdi se, da se na vseh področjih dogaja unovčevanje dobičkov in prilagajanje portfeljev," je takoj po božiču za Reuters dejal Michael Reynolds, podpredsednik za področje naložbenih strategij pri družbi Glenmede. To se mu ni zdelo nič nenavadnega, saj da bikovski trend traja že dobri dve leti (v letu 2024 je ameriški indeks S&P 500 dosegel 24-odstotno donosnost, leto prej okoli 25-odstotno).

Po božiču je indeks izgubil zagon in do vključno 2. januarja 2025 izgubljal vrednost. Trend padanja je prekinil šele 3. januar, ko se je indeks glede na 20. december vendarle vrnil v zeleno območje (+0,20 odstotka).

 

 

V tem istem obdobju je nemški indeks Dax pridobil 0,11 odstotka, slovenski SBITOP pa se med trojico lahko pohvali z največjo rastjo. Medtem ko sta bila nemški in ameriški indeks komaj nad izhodiščem, je slovenski splezal 1,22 odstotka višje kot je bil 20. decembra.     

Smo pristali na Božičkovem seznamu porednih? Ne. 

Nekateri se verjetno ob tem sprašujete, ali takšni rasti sploh lahko rečemo darilo. Zadevo seveda lahko pogledamo z drugega zornega kota, in sicer, da so bile nižje vrednosti dobra priložnost za vstop na trg ali za nove nakupe. Konec koncev za povprečneža vlaganje v delnice, vzajemne sklade in podobno ni kratkoročno, temveč ga venomer gledamo v daljšem horizontu. Denimo vsaj pet- ali desetletnem. Zato si poglejmo še, kaj se je z vsemi tremi indeksi dogajalo od leta 2020.

Med trojico po donosnosti prednjači ameriški indeks, ki je vlagateljem v petih letih vložena sredstva oplemenitil za 83 odstotkov (v zadnjih petih letih je bil le v 2022 donos negativen, ko je znašal -23 odstotkov). Za ovratnik mu diha slovenski indeks, ki je beležil malenkost manj kot 80-odstotno donosnost. Sledi še nemški DAX, ki je sredstva vlagateljev povečal za polovico.

 

 

Kaj je Božiček prinesel kriptašem?

Za tiste bolj nagnjene k tveganju, smo preverili še, kaj se je med obdobjem pričakovane Božičkove rasti dogajalo na trgu kriptovalut. Že tako volatilni trg je še pred pričakovano Božičkovo rastjo zatresla ameriška centralna banka, med drugim z besedami predsednika Jeromea Powella, ki je dejal, da v državnih rezervah bitcoinov pač ne more biti. Pretresi so se nadaljevali tudi po božiču. Bitcoin je zdrsnil krepko pod 100.000 dolarjev za kovanec, nekateri žetoni pa so beležili celo dvomestne izgube.

Da pa ne bomo vedno gledali le največje kriptovalute, smo pregledu dodali še štiri druge alternativne kriptokovance, ki so med največjimi po tržni kapitalizaciji (ETH, SOL, ADA in XRP).

Čisto vse omenjene kriptovalute so se v tem obdobju podražile. Največjo rast je dosegla Cardanova ADA, ki je v vsega nekaj dneh vlagateljev vložek povečala za več kot petino. Dvomestno rast je beležila le še Solana (SOL, +13 odstotkov), medtem ko so imeli ostali enomestno: XRP +9 odstotkov, ETH +5 odstotkov, najmanj pa se je od 20. decembra premaknila najžlahtnejša kriptovaluta bitcoin, ki je beležila dvoodstotno rast.  

 

 

Statistika je povedala svoje, trgi pa so ubrali svojo pot. Spet lahko rečemo, da se je potrdilo, na kar venomer opozarjajo poznavalci borznega dogajanja: pretekli donosi niso zagotovilo, da bo tako tudi v prihodnje. Se pa po Božičkovi razprodaji (namesto rasti) nekateri že sprašujejo, ali je bila decembrska razprodaja le uvod v januarsko. Strahu je namreč med vlagatelji veliko.