Država iz leta v leto pobere več davka na obresti, ki jih posamezniki dobijo na bankah. Rekorder je lani prejel več kot pol milijona evrov obresti, kažejo najnovejši podatki finančne uprave (Furs), ki še niso dokončni.
Furs je lani pobral rekordno veliko davka na obresti na denarne depozite fizičnih oseb – 11,9 milijona evrov.
Gre za obresti, ki so jih posamezniki zaslužili leta 2024, davek pa plačali lani. To je za kar 147 odstotkov več od davka na obresti, zasluženih leto pred tem, ko je Furs pobral 4,8 milijona evrov davka. Še leto prej je bilo davka na obresti na depozite le 1,1 milijona evrov.
Preberi še
ECB bo letos dvakrat zvišala obrestne mere zaradi skoka inflacije, kaže anketa
Anketa med ekonomisti napoveduje zaostritev denarne politike ECB.
11.05.2026
Konec vpisa tretje ljudske obveznice: koliko denarja je država privabila s 3-odstotno obrestno mero
Ministrstvo za finance je že napovedalo novo izdajo ljudske obveznice prihodnje leto.
30.03.2026
Konec davčnega ščita za ljudske obveznice
Letošnja obveznica s tisoč evri neobdavčenih obresti, nova izdaja prihodnje leto z drugačnimi pravili.
17.03.2026
Bunq, N26, Revolut, Trade Republic: niso vse obresti neobank enako obdavčene
Do 2. marca morajo davčni zavezanci oddati napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite.
16.02.2026
Dohodnina: država vrača 100 milijonov evrov, a ne vsem
V prvi tranši država razposlala več kot 991 tisoč informativnih dohodninskih izračunov.
31.03.2026
(Ne)prijavljene obresti: Furs odpira stare primere, odmeril že za skoraj milijon evrov dohodnine
Po letih skoraj ničelnih obresti so banke in zlasti neobanke v letu 2024 začele ponujati opazno višje donose na denar.
26.03.2026
"Razlog je, da so se dvignile obrestne mere, po katerih se obrestujejo denarni depoziti pri bankah in hranilnicah, poleg tega je število davčnih zavezancev, ki prosta denarna sredstva nakazujejo na račune neobank, ki prav tako ponujajo obrestovanje denarnih sredstev po višjih obrestnih merah, vse večje," navaja Furs.
Skokovito se povečuje tudi število posameznikov, ki z obrestmi zaslužijo več kot tisoč evrov, kar je meja za obdavčitev. Obresti od denarnih vlog so do zneska tisoč evrov letno oproščene plačila dohodnine.
Obresti so v Sloveniji obdavčene po dokončni (cedularni) stopnji 25 odstotkov. To pomeni, da se davek izračuna in plača neposredno, obresti pa se ne vštevajo v letno napoved za dohodnino.
Lani je kar 26.125 zavezancev vložilo napovedi za obresti na denarne depozite. To je za 160 odstotkov več kot leto prej, ko jih je bilo 10.030. Leta 2022 je več kot tisoč evrov obresti na depozite zaslužilo le 2.108 zavezancev (oziroma toliko jih je plačalo davek). V treh letih se je njihovo število torej več kot podeseterilo.
Dokončnih podatkov za leto 2025 še ni, saj Furs še ni zbral podatkov za vse pošiljke davčnih odmer, medtem ko se je rok za napoved dohodka iz obresti iztekel 2. marca.
"Razlog je, da so se dvignile obrestne mere, po katerih se obrestujejo denarni depoziti pri bankah in hranilnicah, poleg tega je tudi število davčnih zavezancev, ki prosta denarna sredstva nakazujejo na račune neobank, ki prav tako ponujajo obrestovanje denarnih sredstev po višjih obrestnih merah, vse večje," navaja Furs.
Je pa Furs za Bloomberg Adria zbral in posredoval podatke o desetih največjih prijavljenih zneskih prejetih obresti v letu 2025 na podlagi prvega kroga pošiljk dohodninskih odločb, poslanih aprila.
Na prvem mestu lestvice je posameznik, ki je lani prejel 556.908 obresti na denarne depozite. Tudi drugi na lestvici je presegel pol milijona obresti – 548.045 evrov. Na desetem mestu lestvice je posameznik, ki je lani z obrestmi zaslužil 136.220 evrov.
Na višino prejetih obresti poleg višine glavnice vplivajo tudi obrestne mere, ki jih za vloge ponujajo banke.
Povprečne obresti za dolgoročne depozite, vezane za leto dni ali več, so se lani pri slovenskih bankah gibale med 2,19 odstotka in 1,55 odstotka na leto, kažejo podatki Banke Slovenije. Za kratkoročne depozite so se obresti gibale med 1,5 in 0,77 odstotka na leto.
Obrestne mere so se sicer v letu 2025 postopoma zniževale in se stabilizirale nekoliko nad 1,5 odstotka za dolgoročne vloge in okrog 0,8 odstotka za kratkoročne vloge, navaja Banka Slovenije.
Hkrati se je v zadnjih letih občutno povečala višina denarnih prihrankov prebivalcev. Gospodinjstva so imela po zadnjih podatkih Banke Slovenije na računih bank 32,8 milijarde evrov, od tega 29,2 milijarde evrov v domačih bankah. Vloge so se v minulem letu povečale za 2,2 milijarde evrov.
Koliko denarja bi moral imeti posameznik, da bi z obrestmi zaslužil 550 tisoč evrov, kot jih je zaslužil lanski rekorder v Sloveniji?
Če za primer vzamemo dvoodstotno obrestno mero za vezani depozit, ki jo je bilo lani še mogoče dobiti pri slovenskih bankah, bi morala glavnica znašati 27,5 milijona evrov. Pri triodstotni obrestni meri bi morala glavnica znašati okoli 18,33 milijona evrov.
Če pa bi imel posameznik denar v kratkoročnem depozitu, obrestovanem po 0,8 odstotka na leto, bi za 550 tisoč evrov obresti potreboval kar 68,75 milijona evrov.
Slovenske banke, kot tudi druge banke evrskega območja, lahko pri Evropski centralni banki prejmejo dvoodstotne obresti za denar, ki ga položijo na račun pri ECB.